KRAJŠI DELOVNI ČAS DELAVCA PRED UPOKOJITVIJO “80/90/100” (67. b člen ZDR-1)

Z novelo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) se v slovenski pravni red s 1. januarjem 2026 uvaja institut krajšega delovnega časa za starejše delavce, urejen v novem 67. b členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Njegov glavni namen je olajšati zadnja leta delovne dobe, hkrati pa ohraniti socialno varnost delavca.

1. Vsebina ukrepa in finančni vidiki

Ukrep temelji na modelu 80/90/100, ki določa specifično sorazmerje med delovno obveznostjo, plačilom za delo in socialno varnostjo:

• Obseg dela: Delavec opravlja delo v obsegu 80 % polnega delovnega časa.
• Plačilo za delo: Delavcu pripada plača v višini 90 % osnovne plače za polni delovni čas.
• Socialna varnost: Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) se obračunavajo in plačujejo od 100-odstotne osnove (kot pri polnem delovnem času). S tem je zagotovljeno, da vključitev v ukrep ne negativno vpliva na pokojninsko osnovo. Razliko v prispevkih med dogovorjeno plačo (90 %) in osnovo za polni delovni čas (100 %) krije Republika Slovenija iz proračuna.
• Pravna podlaga: To določa novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki je uvedla 67. b člen ZDR-1. Država s tem subvencionira podaljševanje delovne aktivnosti starejših delavcev, ne da bi se delodajalcu prekomerno povečali stroški dela na uro, delavcu pa ne bi padla pokojninska osnova.

2. Upravičenci in prehodno obdobje

Pravico predlagati vključitev v ukrep imajo delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• Starost: Dopolnjenih 58 let (upoštevajoč prehodno obdobje).
• Ali pokojninska doba: Dopolnjenih 35 let pokojninske dobe.

Prehodne določbe glede starosti:
V letih 2026 in 2027 znaša starostni pogoj 58 let. Od leta 2028 dalje se meja vsako leto zviša za tri mesece, dokler v letu 2035 ne doseže končne omejitve 60 let.

3. Sklenitev in vsebina dogovora

Narava ukrepa ni enostranska pravica delavca, temveč temelji na soglasju volj (konsenzualno razmerje):

• Pravna oblika: Sprememba se uredi s pisnim dogovorom o spremembi pogodbe o zaposlitvi (aneks).
• Narava pravice: Delavec nima neposredne zakonske pravice do krajšega delovnega časa (kot npr. po ZSDP-1), temveč pravico predlagati spremembo. Delodajalec se je dolžan na predlog odzvati, ni pa ga dolžan sprejeti.
• Vsebina aneksa: Stranki morata poleg višine plače določiti še dolžino dnevnega/tedenskega delovnega časa ter njegovo razporeditev (skladno s 7. alinejo prvega odstavka 31. člena ZDR-1).

4. Zakonske prepovedi in varovalke

Z namenom preprečevanja zlorab in zaščite delavca zakon določa:

1. Absolutna prepoved nadurnega dela: Delavcu v tem režimu ni dovoljeno odrediti dela preko polnega delovnega časa.
2. Prepoved civilnih pogodb: Delavec pri istem delodajalcu ne sme opravljati dela na podlagi civilnopravnih pogodb (npr. podjemna ali avtorska pogodba).
3. Sorazmerni del pokojnine: Delavec ohranja pravico do izplačila dela pokojnine v sorazmerju z dejansko delovno obveznostjo (skladno z ZPIZ-2).
4. Povezane osebe: točka 67.b člena ZDR-1 določa, da se možnost dogovora o krajšem delovnem času pred upokojitvijo ne more uporabiti v primerih, kjer bi šlo za povezane osebe med delavcem (ali njegovimi družinskimi člani) in delodajalcem.

To pomeni, da do te ugodnosti ne more priti, če je delavec oziroma njegov družinski član lastniško, upravljavsko ali drugače nadzorniško povezan z delodajalcem – na primer, če ima v podjetju vsaj 25 % lastniški delež ali glasovalnih pravic, oziroma če ima dejanski vpliv na upravljanje podjetja ali obratno.

Namen te omejitve je preprečiti, da bi se institut krajšega delovnega časa pred upokojitvijo uporabljal v primerih, kjer bi lahko šlo za zlorabo ali privilegiranje oseb, ki so že tako povezane z delodajalcem, na primer lastniki podjetij ali njihovi ožji družinski člani.

5. Prenehanje ukrepa in vrnitev na prejšnje stanje

Za prenehanje koriščenja ukrepa in vrnitev na polni delovni čas je ponovno zahtevano soglasje obeh strank. V primeru sporazumnega prenehanja je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti opravljanje dela pod pogoji, ki so veljali pred sklenitvijo dogovora po 67. b členu ZDR-1.

Pravno opozorilo pri implementaciji:
Ob sklenitvi dogovora mora delodajalec izvesti odjavo iz zavarovanja pod obstoječo podlago in ponovno prijavo pod specifično novo zavarovalno podlago (šifra 122), ki sistemu omogoča ločeno obravnavo ur in prispevkov.