PKP8 prinaša nov sveženj pomoči za gospodarstvo
Državni zbor RS je na seji 3. 2. 2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (PKP8), ki prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države.
Sprememba pri kriznem dodatku (26. in 27. člen)
Delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, ob plači za mesec januar 2021 izplača krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Upravičenec predloži izjavo za povračilo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021. Člena se ne uporablja za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek že izplačan do začetka uporabe tega zakona. Dodana je kazenska določba, tj. globa v primeru neizplačila kriznega dodatka.
Subvencioniranje minimalne plače (28.–30. člen)
S 28. členom se spreminja najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače, ki bo za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, določena v višini minimalne plače. Dodatni pogoji za koriščenje ukrepa niso predvideni.
V 29. členu je določena subvencija za delodajalce. Delodajalec je za vsakega zaposlenega, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne dosega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini50 eurov. Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021.
Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona (prepoved odpuščanja).
30. člen vsebuje sankcijsko določbo, in sicer je določena globa za delodajalce, ki bodo kršili prepoved odpuščanja.
Podaljšanje ukrepa čakanja na delo in prilagoditev kriterija za upravičenost (39.–53. člen)
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 2021. Vlada lahko ukrep podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.
Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020.
Višina povračila:
- višina delnega povračila izplačanega nadomestila znaša 80 odstotkov nadomestila plače iz 42. člena tega zakona in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I);
- višina povračila izplačanega nadomestila za plače lahko znaša 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I);
- za čas, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi vladnega odloka, je v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.
POZOR: Če ste zaposlene napotili na začasno čakanje že pred uveljavitvijo zakona PKP8, v obdobju od 1. 2. 2021 ali v obdobju od 16. 1. 2021 do 31. 1. 2021, morate vlogo oddati v 8 dneh od začetka veljavnosti zakona, najkasneje do 15. 2. 2021.
Dopolnitev ukrepa skrajšanega delovnega časa (18. in 19. člen)
S spremembo se od 1. februarja 2021 omogoča uporaba ukrepa tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnosti in so vpisane v ustrezen register ter preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce.
Podaljšanje ukrepa kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (31. člen)
Ukrep bo veljal do 31. decembra 2021.
Podaljšanje prijave dela od doma preko obraza (25. člen)
Ukrep dolžnosti delodajalca obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o delu na domu iz 102. člena ZIUOPDVE velja do 31. decembra 2021.
Podaljšanje ukrepov na področju infrastrukture / prevozov (7. in 8. člen ter 10.–12. člen)
Zakon podaljšuje trajanje določenih ukrepov s področja infrastrukture (izvajanja prevozov).
Solidarnostni dodatek
Zakon določa, da enkratni solidarnostni dodatek prejmejo:
- dijaki, starejši od 18 let (dopolnil pred 19. oktobrom 2020), v višini 50 evrov
- študenti s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu v višini 150 evrov,
- brezposelni, ki so delo izgubili po 12. marcu 2020 (in so na dan uveljavitve zakona še vedno brezposelni) v višini 150 evrov,
- prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, in so na začasnem čakanju na delo,
- vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, v višini 150 evrov.
Povzetek novice si lahko na straneh GZS tukaj.
Celoten zakon si lahko ogledate v Uradnem listu tukaj
Dvig minimalne plače v 2021
Po novem minimalna plača za leto 2021 znaša 1.024,24 EUR (prej 940,58 EUR).
Z letom 2021 se je uveljavila nova formula za določitev zneska minimalne plače z navezavo na minimalne življenjske stroške, s čimer se vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb ter enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih, predvsem tistih z najnižjimi dohodki.
Znesek minimalne plače se ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, gibanja plač, gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti, določi v razponu med 120 % in 140 % minimalnih življenjskih stroškov z navezavo na davčne predpise, ki omogočajo določitev bruto zneska minimalne plače.
Podatki za pretekla obdobja:
od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: 940,58 eura
od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019: 886,63 eura
od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018: 842,79 eura
od 1.januarja 2017 do 31. decembra 2017: 804,96 eura
od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016: 790,73 eura
od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015: 790,73 eura
od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014: 789,15 eura
od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013: 783,66 eura
od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012: 763,06 eura
od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011: 748,10 eura
od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010: 734,15 eura
Več o minimalni plači si lahko preberete na straneh gov.si tukaj.