December je čas poslovnega  obdarovanja in izplačila poslovne uspešnosti

Poslovno obdarovanje

• Najpogostejše je obdarovanje poslovnih partnerjev. Pri tem je treba upoštevati:
  Če je darilo dano fizični osebi (npr. predstavnik pravne osebe), se ga obravnava kot drugi dohodek in je obdavčeno z dohodnino. Kot za druge fizične osebe, ki niso zaposleni, pa se s stališča dohodnine v davčno osnovo ne štejejo darila, ki v posamezni vrednosti ne presegajo 42 evrov, oziroma v skupni vrednosti ne presegajo 84 evrov.
• Darila poslovnim partnerjem ali predstavnikom poslovnih partnerjev se štejejo kot reprezentanca, ki je davčno priznani odhodek v višini 50 %.

Kako je z odbitkom in obračunom DDV-ja pri darilih?

• Podjetje lahko za nabavljena darila odbije vstopni DDV in ga ne obračuna, če vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov. Gre za darila v okviru opravljanja dejavnosti, ki se dajejo le občasno in se ne smejo dajati istim osebam.
• Pri darilih večjih vrednosti pa sta dve možnosti. Če je kupec darila (podjetje) pri nakupu izkoristil pravico do odbitka DDV, se ob izročitvi darila obračuna DDV. Če pa se pri nabavi daril ne uveljavlja pravica do odbitka DDV, se DDV ob izročitvi darila ne obračuna.

Darila nekdanjim, sedanjim in bodočim zaposlenim

Darila, ki jih svojim zaposlenim podari delodajalec, se štejejo za boniteto, ki je obdavčena kot dohodek iz zaposlitve v skladu z Zakonom o dohodnini (Zdoh-2). Podlaga za obračun bonitete je delovno razmerje in z njim povezano družinsko razmerje, ter pogodbeno urejena razmerja, ki so po naravi podobna delovnemu. To velja za nekdanje, sedanje in bodoče zaposlene ter njihove družinske člane.

Kot boniteta se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost v naravi. V primeru, da je obračunana boniteta in s tem plačani prispevki ter akontacija dohodnine, nabava takih daril zmanjšuje osnovo za davek od dohodka.

Pri tem pa sta dve izjemi:

• A) Kot boniteta se ne štejejo tista darila, ki jih delodajalec decembra podari otroku zaposlenega, ki je mlajši od 15 let, če to darilo ne presega 42 evrov. Za podjetje so darila do višine 42 evrov tudi davčno priznan odhodek.
• B) Druga izjema, ki se ne šteje kot boniteta, so izredna darila zaposlenemu, ki v seštevku znašajo manj kot 15 evrov na mesec. Za podjetje pa ti odhodki niso davčno priznani.

Vir: https://www.minimax.si/blog-davki-pri-poslovnih-darilih/?utm_source=mlmm&utm_medium=mlmm-20211102&utm_campaign=blog_poslovno_obdarovanje

Obdarovanje otrok zaposlenih

Spet smo v mescu decembru, ko številni delodajalci organizirajo obdarovanje za otroke svojih zaposlenih, pa naj bo to v obliki Miklavža, Božička ali Dedka Mraza. Zato je dobro da prej preverimo pod kakšnimi pogoji so takšna darila neobdavčena, da poleg prijetnih ne nastanejo tudi neprijetna presenečenja.
Zakon o dohodnini v 4. odstavku 39. člena (boniteta) v zvezi s tem predvideva izjemo, in sicer od vrednosti darila ni potrebno obračunati bonitete za delojemalca, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

• Delodajalec podari darilo otroku delojemalca, in sicer v mesecu decembru;
• Vrednost darila (vključno z DDV) ne presega 42 EUR;
• Obdarovani otrok mora biti star do 15 let.
  V kolikor navedeni pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo niso izpolnjeni, je potrebno obračunati boniteto delojemalcu. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za morebitna plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete. Boniteta se obračuna skupaj s plačo delojemalca, pri čemer ne obstaja obveznost obrutenja, razen v kolikor dohodek v denarju ne bi zadostoval za davčni odtegljaj oziroma v kolikor ni v pogodbi o zaposlitvi z delojemalcem dogovorjeno drugače.

Vir: https://www.findinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/275561

Izplačilo poslovne uspešnosti

Zakon o dohodnini je prinesel z letom 2017 novost – posebno davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost, ki se enkrat letno izplača vsem zaposlenim hkrati. Tem izplačilom pogovorno pravimo tudi trinajsta plača, božičnica, novoletna nagrada.

Zakon določa, da se del plače za poslovno uspešnost, ki je izplačan enkrat letno in do višine 70% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ne šteje v osnovo za obračun dohodnine, kar pomeni, da od tega zneska ni potrebno plačati dohodnine.

Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, pod pogojem, da:

• imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
• je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.
• del plače za poslovno uspešnost se izplača le enkrat letno in vsem upravičenim zaposlenim hkrati.
  Če je del plače za poslovno uspešnost sestavljen iz dveh ali več različno poimenovanih dohodkov (primeroma nagrada, božičnica, ipd.) in so hkrati (pri vseh različnih dohodkih) izpolnjeni vsi pogoji navedeni v 12. točki 44. člena ZDoh-2 se izplačilo do višine zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Vir: Ministrstvo za finance: Del plače za poslovno uspešnost 

POMEMBNO: Podjetja, ki so prejela v letu 2021 določene države pomoči (preverite skupaj z računovodjo) na podlagi sprejetih PKP ukrepov si ne smejo izplačati poslovne uspešnosti, saj bodo v nasprotnem primeru dolžne vračati prejeta sredstva.