OKTOBRSKE NOVICE

FINANČNA UPRAVA V NADZORE NAD VRAČANJEM SREDSTEV, PREJETIH NA PODLAGI INTERVENTNE ZAKONODAJE

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga FURS, ugotavljajo, da nekateri zavezanci, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi z izkazanim upadom prihodkov, niso vložili izjave za vračilo prejetih upravičenj, in sicer za naslednje ukrepe (za spodaj navedene ukrepe je bilo sicer doslej skupaj izplačanih za 1,2 mrd pomoči):

1. Mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, družbenike in kmete (MTD) na podlagi določb ZIUZEOP (obdobje marec – maj 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila sredstev je določena v 99. členu ZIUZEOP.
2. Oprostitev prispevkov za samozaposlene, družbenike in kmete (OPP) na podlagi določb ZIUZEOP (obdobje marec – maj 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila je določena v 99. členu ZIUZEOP.
3. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 21. člena ZIUZEOP ter oprostitev plačila prispevkov od teh nadomestil na podlagi 28. člena ZIUZEOP (obdobje marec – maj 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila sredstev je določena v 99. členu ZIUZEOP.
4. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 na podlagi 27. člena ZIUPGT (upad prihodkov se ugotavlja za leto 2021 glede na leto 2019 oziroma 2020 najmanj v višini 20 %). Obveznost vračila je določena v 30. členu ZIUPGT.
5. Mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, družbenike in kmete (MTD) na podlagi določb Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 -ZZUOOP (obdobje oktober 2020 – junij 2021, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leti 2019 najmanj v višini 20 %). Obveznost vračila je določena v 91. členu ZZUOOP.
6. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 24. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 -ZIUOOPE (za mesec junij 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila je določena v 89. členu ZIUPOPDVE.
7. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 2. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 -ZIUPDV. (obdobje julij – september 2020, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 10 %). Obveznost vračila je določena v 89. členu ZIUPOPDVE.
8. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 68. člena ZZUOOP (obdobje oktober 2020 – januar 2021 upad prihodkov se ugotavlja za leto 2020 glede na leto 2019 najmanj v višini 20 %). Obveznost vračila je določena v 89. členu ZIUPOPDVE.
9. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi 39. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 – ZDUOP (obdobje februar – junij 2021, upad prihodkov se ugotavlja za leto 2021 glede na leto 2019 oziroma 2020 najmanj v višini 20 %) Obveznost vračila je določena v 39. členu ZDUOP

VIR:  GOV.si

PAKET DAVČNIH SPREMEMB

Predlog novele Zakona o dohodnini tako med drugim prinaša sledeče ukrepe:

• višina splošne olajšave smo določili na višini 5000 evrov, odpravila pa se je postopno zvišanje na 7500 evrov;
• zvišuje se skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer se zvišuje s 13.716,33 evra na 16.000 evrov;
• uvaja se olajšava za mlade. Davčno osnovo od dohodkov iz delovnega razmerja se za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti zniža v višini 1000 evrov v davčnem letu;
• davčno stopnjo v zadnjem 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % se zvišuje na 50 %;
• odpravlja se mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvaja se spremenjen mehanizem usklajevanja;
• pri plačilu za poslovno uspešnost se uvaja dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravlja se možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca (ohranja pa se splošno višino neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji);
• jasneje se določajo pogoji za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, podaljšuje se obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na 9 mesecev) in vezano na višino prihodkov zavezanca se znižuje višina priznanih normiranih odhodkov.
• pri tako imenovanih »polnih« normirancih se za tiste s prihodki do 35.000 evrov ne spreminja nič, za tiste nad 35.000 evrov prihodkov pa se priznani normirani odhodki znižujejo na 40 %.
• pri »popoldanskih« normirancih se priznani normirani odhodki znižujejo na 40 %;
• pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem stopnjo dohodnine določena v višini 25 %, višine priznanih normiranih stroškov pa se ne spreminja;
• odpravlja se možnost, da se davčni zavezanec odloči o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo;
• spreminja se pogoje in višina nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

S predlogom novele Zakona o trošarinah želijo omiliti posledice visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor. Predlog tako med drugim predvideva, da se pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s 1. januarjem 2023 nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo in gozdarstvo z neposredno ugodnostjo pri plačilu trošarine. Od 1. januarja 2023 se določa trošarina za gorivo za kmetijstvo in gozdarstvo v višini trošarine za plinsko olje za ogrevanje, s čimer bo dejansko obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo in gozdarstvo nižja kot v veljavnem sistemu (trošarina za plinsko olje za ogrevanje znaša 24 % trošarine za dizelsko gorivo, v veljavnem sistemu pa kmetje po uveljavljanju vračila trošarine plačajo le 30 % trošarine za dizelsko gorivo).

S predlogom novele Zakona o davčnem potrjevanju računov pa se ponovno uvaja obveznost izročanja izdanih računov dobaviteljev blaga in storitev ter obveznost prevzema in zadržanja računa kupca. To je eno od ključnih orodij za obvladovanje sive ekonomije in za zavarovanje pravic kupcev, vključno z možnostjo nadzora nad vsebino računa in uveljavljanja reklamacije. Prodajalec lahko izroči račun kupcu v papirni ali elektronski obliki v skladu z njunim dogovorom in tehnološkimi zmožnostmi prodajalca in kupca.

VIR: GOV.si

VIŠJI DAVKI ZA NORMIRANCE PO NOVEM LETU

Avgusta letos je Ministrstvo za finance v javno razpravo dalo paket sprememb davčne zakonodaje.

Vlada je 27. 9. potrdila paket predlogov novel davčnih zakonov, in sicer spremembe zakonov o dohodnini, o trošarinah, o davčnem potrjevanju računov, o davčnem postopku in o finančni upravi. Prve tri bo Državni zbor, po predlogu ministrskega zbora, obravnaval po nujnem postopku. Če bo paket potrjen, bodo spremembe začele veljati s 1. januarjem 2023.

Največje spremembe bodo pri obdavčitvi normiranih s.p.-jev

Spremembe so predvidene pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov, in teh je v Sloveniji okoli 60.000.
Za normirane samostojne podjetnike, ki imajo do 35.000 evrov letnega dohodka oziroma fakturirajo povprečno 2.900 evrov mesečno, se ne bo spremenilo nič.

Bistvena sprememba se nanaša na del dohodka nad 35.000 evrov. Pri normirancih brez zaposlenih ostaja najvišja meja 50.000 evrov, pri normirancih z vsaj enim zaposlenim pa ostaja najvišja meja 100.000 evrov. Spreminja pa se pogoj, da mora imeti podjetnik vsaj enega zaposlenega za najmanj 9 mesecev v letu in ne 5 mesecev, kot je veljalo prej.

Za del dohodka nad 35.000 evrov se bodo priznani normirani odhodki znižali s sedanjih 80 % na 40 %, kar preračunano pomeni, da se neto obdavčitev z dosedanjih 4 % povišuje na 12 %.

Primer 1:
Podjetnik ima 40.000 evrov letno prihodkov, oziroma povprečno 3.300 evrov mesečno.

Po trenutno veljavni zakonodaji plača 1.600 evrov dohodnine oziroma približno 133 evrov mesečne akontacije.

Po novem pa bi plačal 2.000 evrov letno oziroma približno 167 evrov mesečne akontacije.

Kako pridemo do izračuna?
Do 35.000 evrov upoštevamo izračun na podlagi obdavčitve 80 % normiranih stroškov, torej 4 % od 35.000, kar znaša 1.400 evrov letno. Za 5.000 evrov pa ima priznanih le 40 % stroškov, torej 12 % od 5.000, kar znaša 600 evrov.

Primer 2:
Podjetnik ima 60.000 evrov prihodkov, oziroma povprečno 5.000 evrov mesečno.

Po trenutno veljavni zakonodaji podjetnik plača 2.400 evrov dohodnine oziroma 200 evrov mesečne akontacije.

Po novem pa bi plačal 4.400 evrov dohodnine oziroma 366 evrov mesečne akontacije.

Kako pridemo do izračuna?
Tudi v tem primeru do 35.000 evrov ostaja enaka obdavčitev v višini 80 %, kar znese 1.400 evrov davka. Razlika med 35.000 do 60.000 je 25.000 evrov. Ta znesek je obdavčen z 12 %, kar znese 3.000 evrov.

Kaj se spreminja za popoldanske s.p.-je?
Priznani normirani odhodki se zmanjšujejo tudi za popoldanske s.p.-je, in sicer z dosedanjih 80 % na 40 %. Vendar pri tej ureditvi niso postavili meje, kot je to pri rednem normiranem s.p.-ju, torej bo celotni prihodek obdavčen z 12 % davkom.

Spomnimo

O spremembi obdavčitve normirancev je govora že nekaj let. Prvi predlog je bil že leta 2020, da bi normirani s.p. imel neto obdavčitev 8 % namesto dosedanjih 4 %. Pred nekaj dnevi je vlada predlagala zvišanje obdavčitve, in sicer tako, da bi do meje 25.000 evrov ostala obdavčitev enaka, nad to mejo pa se znižajo pavšalno priznani stroški na zgolj 40 %. V zadnjem predlogu vlade se je meja, nad katero se plača višji davek, zvišala s 25.000 na 35.000 evrov

DZ SOGLASNO SPREJEL POMOČ GOSPODARSTVU ZARADI PODRAŽITEV ELEKTRIKE IN PLINA

Po zakonu bo država upravičencem subvencionirala najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov v obdobju od začetka junija do konca leta, če so jim cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja cen v preteklem letu.

Upravičenci bodo lahko pridobili enostavno pomoč v višini do 500.000 evrov in kritje do 30 odstotkov upravičenih stroškov ali posebno pomoč v višini do dva milijona evrov in prav tako do 30 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer bo izračun upravičenih stroškov od 1. septembra letos naprej omejen na največ 70 odstotkov porabe v enakem obdobju leta 2021.

Predvidena je tudi pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, kjer bo znesek pomoči prav tako omejen na dva milijona evrov, podjetja pa bodo lahko ob sočasnem dokazovanju izgube iz poslovanja zaprosila za povračila do 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Upravičenci bodo podatke vnašali prek aplikacije, ki jo je pripravila agencija Spirit, in sicer v prvem delu za obdobje junij-september, za katero bo pomoč izplačana še letos, nato pa bodo do konca januarja vnesli še podatke za obdobje oktober-december, sredstva za te tri mesece naj bi bila izplačana do sredine marca.

Med upravičenci bodo pravne ali fizične osebe, ki so se za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirale do 1. decembra lani. Po sprejetem dopolnilu bodo med njimi tudi subjekti, ki opravljajo določene dejavnosti v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva ali akvakulture.

VIR: GZS.si

POVEČUJEMO VARNOST POTROŠNIKOV IN ODPRAVLJAMO ADMINISTRATIVNA BREMENA ZA PODJETJA

Zakon uvaja hierarhijo tako imenovanih jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga. To pomeni, da mora prodajalec najprej ponuditi brezplačno popravilo ali zamenjava blaga in nato znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. Ker potrošnik po novem ne bo mogel prosto izbirati med zahtevki, se uvaja »pravica do zavrnitve«, ki potrošniku omogoča, da takoj odstopi od pogodbe, če se neskladnost blaga pojavi v 30-ih dneh od dobave blaga.
Zakon ureja določene vidike tržnih garancij, ki mora biti izdana brezplačno in v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije, v primeru nepoštenih poslovnih praks pa bo potrošnik lahko odstopil od pogodbe in zahteval odškodnino.
Zakon uvaja tudi številne novosti na področju digitalnih vsebin:

• na novo se ureja pogodba o dobavi digitalne vsebine (računalniška igrica, glasbena datoteka, e-knjiga) in digitalne storitve (hramba fotografij v oblaku, socialna omrežja, Netflix, YouTube), pri čemer se nekatere določbe uporabljajo tudi v primeru, ko potrošnik namesto kupnine podjetju posreduje osebne podatke, kot je to sedaj običajno v primeru socialnih omrežjih, storitvah elektronske pošte in mnogih drugih digitalnih dobavah in storitvah;
• prodajna pogodba velja tudi za »blago z digitalnimi elementi«, kot so na primer pametne ure, ki beležijo podatke o aktivnosti in jih posredujejo v oblak;
• na novo se ureja obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ter spremembo digitalne vsebine ali digitalne storitve;
• podjetja bodo dolžna zagotavljati potrebne posodobitve digitalne vsebine in digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami;
•  na novo se predlaga tudi obveznost spletnih tržnic, da potrošniku podajo dodatne informacije o razvrstitvi ponudb (po kakšnem ključu so informacije razvrščene, npr. najprej najnovejše in ali je podjetje plačalo za višjo razvrstitev) in jasno informacijo ali prek spletne tržnice sklepa pogodbo s podjetjem ali s potrošnikom;
• podjetja bodo morala potrošnika obvestiti, kadar bodo ceno prilagajali na podlagi profilov potrošnikov;
• zakon prepoveduje skrito oglaševanje (oglaševanje v okviru drugih medijskih vsebin, kot so filmi ali spletne objave) in lažno podajanje ocen in priporočil potrošnikov.

Temeljna načela zakona se tako ne spreminjajo in so še vedno osredotočena na zaščito potrošnikov kot šibkejše stranke v razmerju s podjetji, pravici potrošnikov do sodnega in upravnega varstva, prav tako pa se z jasno določitvijo pravil zagotavlja načelo pravne varnosti, kar posledično koristi tako potrošnikom kot podjetjem.

VIR: GOV.si

RAZPISI

Povratna sredstva

1. Javni razpis mikro posojilo Primorske hranilnice Vipava
   a) kredit v višini od 5.000 € do 25.000 € (lahko max dve vlogi po 25.000, torej skupaj 50.000)
   b) obrestna mera: 0,38 – 1,88
   c) dobo kreditiranja od 2 do 5 let
   d) za obratna sredstva (plačila za nakup materiala, plačila za nakup trgovskega blaga, plačila za storitve, stroške dela)
2. Javni razpis v sodelovanju s SID banko – Porfeljske garancije
   a) Ugodno financiranje z 62,5 % jamstvom SID banke
   b) Kredit v višini od 30.000 € do 1.500.000 €.
   c) Dobo kreditiranja do 10 let (za investicijo in obratna sredstva)
   d) Obrestna mera maksimalno do 1,9%

Nepovratna sredstva

1. Javni razpis za turistične kapacitete – MGRT
   a) Dva sklopa:
        i) Za renovacije, popolne prenove – do 1.1 milijona nepovratnih sredstev
        ii) Za novogradnje – do 1.8 milijona nepovratnih sredstev
   b) Višina sofinanciranja: od 15% do 50%, odvisno od lokacije investicije
   c) Glavni pogoji:
       i) Investicija najmanj 300.000 EU
       ii) Prijavitelji morajo imeti registrirano eno od naslednjih dejavnosti na dan oddaje vloge:
2. 1. SKD I55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov,
   2. SKD I55.202 – Turistične kmetije s sobami,
   3. SKD I55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.

                iii) Investicija se ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis in končati se mora do 30.6.2026

2. Javni razpis za spodbujanje trajnostnega krožnega gospodarstva – SPIRIT

            a) Namen razpisa:  strokovna in finančna podpora zagonskim, mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem pri intenzivnem procesu trajnostne in krožne transformacije poslovanja

          b) Kdo je najboljši prijavitelj:
                i) Proizvodno podjetje, z izvozom

          c) Nepovratna sredstva v dveh sklopih:
                i) Za podjetja do 20 zaposlenih: nepovratna sredstva do 40.000 EUR
                ii) Za podjetja nad 20 zaposlenih: nepovratna sredstva do 90.000 EUR

          d) Upravičeni stroški:
           i) Stroški investicij v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva: nakup opreme
           ii) Stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci)
           iii) Stroški instrumentov, opreme, objektov in zemljišč
           iv) Stroški pogodbenih raziskav, znanj in patentov
           v) Posredni stroški v okviru dodatnih režijskih stroškov in drugih stroškov poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog
           vi) Stroški svetovalnih storitev, ki jih zagotovijo zunanji svetovalci

3. Javni razpis za nakup sončnih elektrarn do 10 MW

            a) Višina sofinanciranja: 20% nakupa in vgradnje sončne elektrarne, ne več kot 200 EUR na 1 kW nazivne električne moči.

            b) Najmanjša investicija mora biti vsaj 100.000 EUR

            c) Obvezna priloga: soglasje za priključitev naprav za proizvodnjo električne energije