NE POZABIMO – EVIDENCA O IZRABI DELOVNEGA ČASA

Obveščamo vas, da je skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) evidence s področja dela potrebno urediti najkasneje do dne 20. 11. 2023.

Povzetek glavnih novosti: 

1. Evidenco o izrabi delovnega časa je obvezno voditi za vse zaposlene osebe, za vse osebe, ki so pri delodajalcu na usposabljanju (npr. študenti,…) ter za vse osebe, ki delo opravljajo na drugi pravni podlagi (npr. avtorska pogodba, podjemna pogodba,…) pod pogojem, da oseba delo opravlja osebno in je vključena v delovni proces delodajalca ali pa pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca.
2. Dopolnjuje se obseg podatkov, ki se morajo vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa:
   – čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
   – izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
   – opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
   – opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
   – tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa. V kolikor delodajalec evidence o izrabi delovnega časa ne vodi elektronsko, se ta podatek lahko vpisuje tedensko.
3. Nova obveznost na strani delodajalca je pisna obvestitev delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, do konca dne, ki je določen kot dan za nakazilo plače. Delavcu mora delodajalec omogočiti, da se lahko seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. V kolikor se evidenco že sedaj vodi v sistemu informatizirane oblike, je obveznost delodajalca izpolnjena s tem, da delavcu z geslom omogoči dostop do evidence delovnega časa. Obenem delavec sistem uporablja tudi za oddajo vlog in pregled beleženja delovnega časa, upravičenih odsotnosti, letnega dopusta in salda ur.
4. Novost je tudi obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa in vso dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco. Evidenca o izrabi delovnega časa se hrani kot listina trajne vrednosti, kar pomeni, da je ni dopustno uničiti. V primeru prenehanja delovanja delodajalca jo je potrebno odstopiti Arhivu Republike Slovenije.
5. Določena je obveznost elektronskega vodenja evidenc, če je bila delodajalcu pravnomočno izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po ZDR-1 (Zakonu o delovnih razmerjih) ali zaradi (ne)vodenja evidenc po ZEPDSV-A. V takem primeru mora delodajalec voditi elektronsko evidenco o izrabi delovnega časa dve leti (5. člen ZEPDSV-A).
6. Določene so spremembe glede prekrškov v zvezi z vodenjem evidenc ter nova določba glede prekrškov v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidenc o izrabi delovnega časa (6. in 7. člen ZEPDSV-A).

Pri uskladitvi vodenja evidenc, je potrebno med drugim  paziti tudi na:
– ustrezno ureditev načina beleženja izrabe odmora med delovnim časom. Po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se kot ustrezno beleženje odmora dopušča označevanje v evidenci (poleg dnevnega salda): „Odmor koriščen: DA/NE« in pripis »privzetih 30 minut«. Elektronsko vodene evidence je potrebno nadgraditi s tem vnosom tako na registratorju, kakor tudi v spletni aplikaciji, če je uporaba le-te dostopna zaposlenim.
– sprejetje oziroma dopolnitev internega akta, ki ureja beleženje delovnega časa, kot podlago za določitev režima vodenja evidence delovnega časa (npr. Pravilnik o delovnem času, ki vsebuje jasne smernice evidentiranja prihodov/odhodov, evidentiranja odmorov, sporočanja odsotnosti, protokoli vnosa sprememb, idr.).

VIR: https://glasgospodarstva.gzs.si/dan-d-za-uveljavitev-novosti-in-obveznosti-glede-evidence-o-izrabi-delovnega-casa/

NOV PRAVILNIK O UVELJAVLJANJU IZPLAČILA NADOMESTILA PLAČE IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA NA ZAHTEVO DELODAJALCA

Od 7. oktobra 2023 se uporablja nov Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (v nadaljevanju Pravilnik), ki prinaša precej novosti pri ugotavljanju upravičenosti za izplačilo nadomestila plače začasno odsotnega zaposlenega po 137. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) izplača delodajalcu  ali na njegovo zahtevo neposredno delavcu.

V skladu z 2. členom Pravilnika nadomestilo plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja Zavod na podlagi verodostojne dokumentacije za izplačilo refundacije – zahtevka in prilog, kot sledi:

1)      od prvega delovnega dne začasne zadržanosti od dela zaradi:

presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, če predloži zahtevku predloži bolniški list;

zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, posledic dajanja krvi, če zahtevku predloži potrdilo o prostovoljnem darovanju krvi, ki ga izstavi izvajalec, ki opravlja dejavnost jemanja krvi;

nege ožjega družinskega člana, sobivanja, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, če zahtevku predloži potrdilo zdravstvenega zavoda ali zdravilišča o sobivanju;

zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale v okoliščinah iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ);

2)      od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu;

3)      od 21. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, razen:

ko je bilo za posamezno zadržanost od dela do 20 delovnih dni (prej 30 delovnih dni) zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo plače v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 80 delovnih dni (prej 120 dni);

če gre za dve ali več zaporednih zadržanosti od dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 20 delovnih dni (prej 30 delovnih dni) in je v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo zadržanostjo manj kot deset delovnih dni t.i. recidiv.

UVEDBA ELEKTRONSKEGA POTRDILA O ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI DAROVANJA KRVI, KRVNIH PRIPRAVKOV OZIROMA KRVOTVORNIH MATIČNIH CELIC

ZZZS in Zavod RS za transfuzijsko medicino zaradi odprave administrativnih ovir načrtujeta informacijsko rešitev, elektronsko Potrdilo o odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, krvnih pripravkov oziroma krvotvornih matičnih celic – ePotrdilo o darovanju krvi (v nadaljnjem besedilu: ePODK), ki bo nadomestilo papirna potrdila, ki so jih do sedaj izdajali izvajalci, ki opravljajo dejavnost transfuzijske medicine, kjer je posameznik daroval kri, oziroma v določenih primerih le Zavod RS za transfuzijsko medicino (Slovenija Donor).

Doslej se je v papirni obliki izdajalo več različnih potrdil, in sicer:

• Potrdilo o udeležbi na krvodajalski akciji (v primeru klasičnega darovanja krvi in krvnih pripravkov, ki so ga izdajale ustanove, kjer je posameznik daroval kri);
• Potrdilo o odsotnosti z delovnega mesta zaradi odvzema vzorca krvi za dodatne tipizacije HLA;
• Potrdilo o odsotnosti z delovnega mesta zaradi odvzema vzorca krvi za potrditveno tipizacijo;
• Potrdilo o odsotnosti z delovnega mesta zaradi odvzema krvotvornih matičnih celic;
• Potrdilo o odsotnosti z delovnega mesta zaradi zdravniškega pregleda darovalca pred odvzemom KMC in
• Potrdilo o odsotnosti z delovnega mesta zaradi zdravniškega pregleda darovalca po odvzemu KMC (izdajal Slovenija Donor pri ZTM).

Po uvedbi ePODK se izda enotno ePODK za vse vrste darovanja krvi – torej za »klasično« darovanje polne krvi, darovanje ostalih krvnih pripravkov (posebni odvzemi krvi), darovanje krvotvornih matičnih celic ter v primeru pregledov pred in po darovanju krvotvornih matičnih celic. Podatek »Vrsta darovanja« ne bo naveden na ePODK, ampak ga bodo izvajalci, ki opravljajo dejavnost transfuzijske medicine, zaradi vodenja zdravstvene statistike v on-line sistem zapisali poleg podatkov ePODK, zato delodajalec do podatka o vrsti darovanja krvi ne bo mogel dostopati.

Pooblaščena oseba pri izvajalcu transfuzijske dejavnosti izda ePODK za vsa darovanja krvi delovno aktivnih zavarovanih oseb, izvedena od 1. 1. 2024 naprej. Če zavarovana oseba po 1. 1. 2024 zaprosi za potrdilo o darovanju krvi, ki je bilo izvedeno do vključno 31. 12. 2023, se izda papirno potrdilo in ne elektronsko.

VIR: Novica | ZZZS: Uvedba elektronskega Potrdila o odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, krvnih pripravkov oziroma krvotvornih matičnih celic (gzs.si) Novica | ZZZS: Uvedba elektronskega Potrdila o odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, krvnih pripravkov oziroma krvotvornih matičnih celic (gzs.si)

PLAČEVANJE NOVEGA PRISPEVKA ZA OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NAMESTO PRISPEVKA ZA DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V PAVŠALNEM ZNESKU PO 1.1.2024

V Uradnem listu RS, št. 78/2023 z dne 19.7.2023, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T), s katerim se s 1.1.2024 ukinja prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in plačevanje prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter namesto njega uvaja nov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje v pavšalnem znesku 35 EUR za posamezni koledarski mesec.

Obveznost plačila novega obveznega pavšalnega prispevka bo za zavarovane osebe iz 15. člena ZZVZZ (osebe, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic,  družbenike družb, v katerih so tudi poslovodne osebe,…), ki so hkrati tudi zavezanci za plačilo tega prispevka, nastala sočasno z nastankom obveznosti za izračun in plačilo obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Za osebe, ki so v delovnem razmerju in prejemajo plačo, ga bo torej takrat, ko se bodo izplačevale plače za določen mesec, delodajalec odtegnil od obračunane delavčeve plače in plačal do istega zakonsko določenega roka za plačilo kot velja za vse ostale prispevke za socialno varnost.

Z zakonom je določeno, da se znesek pavšalnega prispevka uskladi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v RS v preteklem letu po podatkih SURS-a, da nov usklajeni znesek določi minister, pristojen za zdravje najkasneje v mesecu februarju in da se nov znesek objavi v Uradnem listu RS.   

VIR: Plačevanje novega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje namesto prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v pavšalnem znesku po 1.1.2024 – ZDS

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023 (ZIUOPZP-A)

Vlada je na dopisni seji v petek, 27. 10. 2023, potrdila spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-A), ki ga bo Državni zbor obravnaval po nujnem postopku. Najpomembnejše novosti so:

Spreminjajo se določbe o solidarnostni delovni soboti. Ukinja se prispevek delodajalca za delo na solidarnostno soboto, ki je bil do sedaj določen v enaki višini kot prispevek delavca. Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote, od plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote pa se ne plača dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost.

Če je bila solidarnostna delovna sobota opravljena do uveljavitve ZIUOPZP-A, se obračunan in plačan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije na podlagi zahtevka delavca oziroma delodajalca, vrne, če je zahtevek vložen najpozneje do 31. decembra 2023. (11. člen ZIUOPZP-A)

Črta se začasni ukrep obveznega solidarnostnega prispevka. (12. člen ZIUOPZP-A)

Nove določbe o povrnitvi škode društvom in ustanovam s katerimi se določa, da se tudi nevladnim organizacijam za škodo na premičninah zagotovi do največ 60 % škode na opremi ter do 80 % škode nastale zaradi uničenja zalog, če so bile zaloge namenjene kot pomoč prebivalstvu. (7. člen ZIUOPZP-A)

Nove določbe o določitvi metodologije in normativov za določanje cen in omejitvi vrednosti. (20. člen ZIUOPZP-A)

Spremenjene določbe 56. člena ZOPPN-F; v pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo za najdlje šest mesecev. Pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020 ter pri projektih, ki se sofinancirajo iz Načrta za okrevanje in odpornost, se pogodbeno dogovorjeni roki ne podaljšajo. (24. člen ZIUOPZP-A)

Vsi upravni postopki, ki so potrebni za zagotovitev ukrepov po ZIUOPZP, se izvajajo prednostno. (2. člen ZIUOPZP-A)

Nove določbe, ki se nanašajo na vračilo prejetih sredstev po ukrepu za povračilo izplačanih plač delavcem, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov pri svojih delodajalcih. Omogoči se obročno vračilo pomoči, pri čemer se vračanje prilagodi glede na finančne zmožnosti upravičencev. (14. in 15. člen ZIUOPZP-A)

VIR: https://www.gzs.si/poplave2023/vsebina/Aktualne-informacije/ArticleId/87108/predloga-zakona-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-odpravo-posledic-poplav-in-zemeljskih-plazov-iz-avgusta-2023-27-10-2023

POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE ZAPOSLENIM NA ZAČASNEM ČAKANJU ZARADI POPLAV PODALJŠANO DO KONCA NOVEMBRA

Zaposlene, ki jim začasno ne morete zagotavljati dela zaradi posledic poplav, lahko po novem napotite na začasno čakanje najdlje do 30. novembra 2023. Vlada je namreč podaljšala veljavnost ukrepa. Rok za oddajo vloge za povračilo nadomestila plače je 15 dni od napotitve zaposlenega na začasno čakanje. 

Vlogo spet lahko oddate od 2.11.2023

Oddaja vlog za delno povračilo nadomestila plače zaradi začasnega čakanja bo spet možna od četrtka, 2.11.2023, na našem, in sicer za obdobje od 1.11.2023 do 30.11.2023. Pred prvo uporabo portala se. Vsi pogoji, obrazci, dokazila in roki za oddajo vloge ostajajo enaki.

Vlogo elektronsko oddate na v 15 dneh od napotitve zaposlenih na začasno čakanje na delo. Ob izpolnjevanju zakonskih pogojev ste upravičeni do delnega povračila nadomestila plače za obdobje najdlje do 30.11.2023.

Vloge, ki se nanašajo na začasno čakanje na delo, na katerega so zaposleni napoteni 31.10.2023, morate oddati do 15.11.2023.

Vloge, ki se nanašajo na začasno čakanje na delo, na katerega so zaposleni napoteni 1.11.2023 ali 2.11.2023, pa morate oddati do 17.11.2023.

Pri kasnejših napotitvah velja zakonski 15-dnevni rok za oddajo vloge za uveljavljanje povračila.

Vlogi priložite: 

• izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate, da v obdobju, za katerega uveljavljate delno povračilo nadomestila plače zaradi posledic poplav, ne morete zagotavljati dela zaposlenim,

• dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,

• izjavo, da ste zaposlenim do dneva oddaje vloge izplačali plačo in vsa nadomestila plače.
   

Pravne podlage

(ZOPNN-F), ki je začel veljati 11.8.2023, omogoča tudi delno povračilo nadomestila plače zaposlenim na začasnem čakanju na delo v povezavi s posledicami poplav.

Vlada RS je v petek, 27.10.2023, omenjeni ukrep s sklepom podaljšala za obdobje od 1.11. do 30.11.2023. Ukrep je namreč sprva veljal od 3.8.2023 do 31.10.2023. 

Izvedena izplačila v interventnih ukrepih

• Na podlagi interventne zakonodaje smo 10.10.2023 izvedli prvo izplačilo delnega povračila nadomestila plače zaradi začasnega čakanja na delo v povezavi s posledicami poplav. Znesek v skupni višini 659.400,81 EUR smo izplačali 218 delodajalcem za 1.495 zaposlenih, ki so bili zaradi posledic poplav napoteni na začasno čakanje na delo.

• Za navedeni ukrep smo 27.10.2023 izvedli še dodatno izplačilo v skupni višini 235.230,66 EUR, in sicer 53 delodajalcem za 617 zaposlenih. To pomeni, da smo za delno povračilo nadomestila plače zaradi začasnega čakanja na delo v povezavi s posledicami poplav doslej izplačali skupaj 894.631,47 EUR.

• V ponedeljek, 30.10.2023, smo izvedli prvo izplačilo tudi v drugih dveh intervetnih ukrepih. Tako je bilo povračilo nadomestila plače zaradi višje sile v povezavi s posledicami poplav v skupni vrednosti 832.117,92 EUR izplačano 776 delodajalcem za 4.663 zaposlenih.

• Za povračilo izplačanih plač pa smo, ravno tako 30.10.2023, 116 delodajalcem izplačali skupaj 1.033.539,74 EUR za 1.299 zaposlenih, ki jim je bila odrejena obveznost opravljanja drugega dela zaradi odstranjevanja posledic poplav in plazov.

VIR: Novica | Povračilo nadomestila plače zaposlenim na začasnem čakanju zaradi poplav podaljšano do konca novembra (gzs.si)

ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE: ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS S POMOČJO SUBVENCIJE ODSLEJ ZA BREZPOSELNE MLADE DO 29. LETA STAROSTI

Odslej se v subvencionirano zaposlitev v okviru omenjenega programa lahko vključite brezposelnih mladi do 29. leta starosti (prej do 25. leta). Delodajalci morajo delovno razmerje z vami skleniti za nedoločen čas in ga ohraniti najmanj leto in pol brez prekinitve.

Za vašo zaposlitev lahko pridobijo mesečno subvencijo v višini od 300 do 420 EUR na podlagi ponudbe, ki jo oddajo na javno povabilo. Tako delodajalce spodbujamo k trajnejšemu zaposlovanju brezposelnih mladih, saj morajo zaposlitev, ki jo sklenejo za nedoločen čas, ohraniti neprekinjeno vsaj 18 mesecev.

V zaposlitev s pomočjo subvencije se lahko vključite mladi, ki ste prijavljeni v naši evidenci brezposelnih in še niste dopolnili 30 let. To pomeni, da na dan vključitve v program niste starejši od 29 let in 364 dni. Vaša vključitev je možna le na podlagi naše napotitve.

Delodajalci morajo novozaposlenemu sodelavcu zagotoviti mentorstvo. Tako novozaposleni kot mentor se morata v času vključitve usposabljati pri zunanjem izvajalcu vsaj 30 pedagoških ur. Zaželeno je pridobivanje digitalnih kompetenc.

Znesek mesečne subvencije se zviša za 70 EUR, če vas delodajalci vključijo v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Sorazmerno nižjo mesečno subvencijo izplačamo za zaposlitev s krajšim tedenskim delovnim časom v skladu z ustrezno odločbo pristojnega organa.

Od avgusta 2022 se je s pomočjo programa, ki pripomore k ciljem Jamstva za mlade, zaposlilo več kot 1.200 mladih po vsej Sloveniji. Progam financira Evropska unija iz instrumenta nextGenerationEU.

Brezposelni se o možnosti vključitve v program pogovorite z osebnim svetovalcem pri uradu za delo, kjer ste prijavljeni v evidenco brezposelnih. Vključitev poteka po predpisanem postopku vključevanja v programe.

Delodajalci oddajo ponudbo za vašo subvencionirano zaposlitev elektronsko na našem Portalu za delodajalce. Javno povabilo delodajalcem je odprto do porabe sredstev, po novem najdlje do 31.3.2024, ko se izteče skrajni rok za oddajo ponudb. Kandidirajo lahko delodajalci, ki izpolnjujejo vse pogoje za prijavo, podrobneje opredeljene v javnem povabilu.

VIR: Zaposlitev za nedoločen čas s pomočjo subvencije odslej za brezposelne mlade do 29. leta starosti – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si)