Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1)
Zakon določa izjemo od pravila, da lahko upokojenec začasno in občasno opravlja delo v obsegu največ 60 ur v koledarskem letu, in sicer se upokojencem dovoli, da v koledarskem mesecu opravijo največ 90 ur začasnega ali občasnega dela oziroma tudi največ 120 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1080 ur. Pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 4.000 delavcev, se lahko opravi največ 7.500 ur začasnega ali občasnega dela.
Več TUKAJ.
Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE)
1. Izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov za namen odprave posledic povečanja cen energentov
Do izplačila bodo upravičeni:
- upokojenci, katerih prejemek je za mesec december 2021 znašal 1000 evrov ali manj;
- upravičenci do nadomestila za invalidnost za mesec december 2021 po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov;
- prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za mesec december 2021;
- upravičenci do otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda za mesec december 2021;
- upravičenci do dodatka za veliko družino za leto 2021;
- rejniki, ki so imeli v decembru 2021 sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
Do solidarnostnega dodatka so upravičenci upravičeni le enkrat. Upravičenci, ki so upravičeni do dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok za leto 2021, so poleg dodatka v višini 150 evrov, upravičeni do dodatnega dodatka v višini 50 evrov.
Enkraten solidarnostni dodatek se izplača najkasneje do 15. aprila 2022, sredstva pa se zagotovijo iz Sklada za podnebne spremembe.
2. Začasna oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za gospodinjske odjemalce in za odjemalce na NN brez merjenja moči
Z zakonom se začasno določi oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije. Ukrep velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.
3. Znižanje omrežnine za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo ter donosnost distribucijskega operaterja
Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine se znižajo na nič. Ukrep velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.
4. Izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina
Etažni lastniki posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki svoja stanovanja ogrevajo s toploto iz skupnih kurilnic na zemeljski plin za eno ali več večstanovanjskih stavb, pri čemer so gospodinjski odjemalci solastniki skupnih kotlovnic za eno ali več večstanovanjskih stavb, imajo pri nakupu plina za te skupne kurilnice vse pravice v zvezi z nakupnimi pogoji zemeljskega plina, kot jih imajo gospodinjski odjemalci zemeljskega plina, ki kupujejo zemeljski plin za svojo lastno rabo. Etažni lastniki pravic ne morejo uveljavljati individualno, temveč skupaj na skupnem odjemnem mestu.
Več TUKAJ.
Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (ZUOPDCE)
1. Začasni ukrepi na področju gospodarstva
Zakon vključuje pomoč pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so bile registrirane najpozneje do 1. decembra 2021. Pogoj je, da upravičen subjekt ocenjuje, da mu bodo narasli stroški energije v letu 2022 glede na 2021 za vsaj 40 %. Ocenjena višina pomoči gospodarstvu pri odpravi škode zaradi dviga cen energentov je pri 70 mio EUR, pomoč pa naj bi bila na voljo potencialno 40 tisočim upravičencem, kar predstavlja po številu četrtino vseh subjektov v gospodarstvu.
Zakon določa tudi, da višina pomoči ne sme presegati 60 odstotkov nastale škode upravičenca iz naslova zvišanja cen energentov in hkrati ne more presegati zneskov v eurih iz tabele:
Izračun višine pomoči je vezan na pavšalne razrede oziroma na delež nastale škode. Pomoč se izračuna glede na različne razrede prihodkov od prodaje in glede na delež stroškov energije v poslovnih odhodkih za leto 2019. Tako lahko pomoč znaša od 30 EUR od 2 mio EUR na upravičenca (glede na njegove prihodke od prodaje in deleža stroškov energije v poslovnih odhodkih iz leta 2019). Upravičenec lahko hkrati prejme največ 60 % škode, ki jo je utrpel (to je povečanje stroškov energije v 2022 glede na 2021). Poslovni subjekti, ki bodo v letu 2023 ugotovili, da so imeli morebiti manj škode, bodo vračali del pavšala (če bo pavšal predstavljal več kot 60 % škode in jim bodo stroški energije v 2022 glede na 2021 porasli za več kot 40 %) ali celoten pavšal (če bodo njihovi stroški energije v 2022 dejansko porasli za manj kot 40 % glede na leto 2021).
2. Začasni ukrepi na področju kmetijstva
Upravičenec bo upravičen do finančnega nadomestila, če bodo stroški energije in stroški mineralnih gnojil v letu 2022 glede na leto 2021 narasli za več kot 40 odstotkov. Največja skupna upravičena površina zemljišča znaša 100 hektarjev. Če je površina večja 100 hektarjev, se bo upravičena površina določila tako, da se površine za posamezno dejansko rabo sorazmerno znižajo, da skupaj ne presegajo največje skupne upravičene površine 100 ha. Višina finančnega nadomestila iz tega naslova v letu 2022 ne sme presegati 60 odstotkov zvišanja cen energentov in mineralnih gnojil glede na leto 2021.
Zakon določa tudi finančna nadomestila za vpliv povečanja cen energentov v čebelarstvu. Upravičenci bodo do enkratnega finančnega nadomestila upravičeni, če so fizične ali pravne osebe, ki so vpisane v centralni register čebelnjakov kot odgovorne osebe za vzrejo čebel in če so imeli na dan 30. junij 2021 prijavljeno najmanj eno čebeljo družino. Višina pavšala na čebeljo družino znaša 5 evrov.
VIR: GZS
Odsotnost z dela zaradi zagotavljanja varstva otroka v času stavke
ZDR-1 določa, da je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). V skladu s splošnim delovnopravnim pravilom pripada delavcu nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela (deveti odstavek 137. člena ZDR-1). Ključno je, da so v času delavčeve odsotnosti z dela podane okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile, o prisotnosti le-teh pa je delavec dolžan delodajalca ustrezno seznaniti. Breme izplačanega nadomestila plače v primeru odsotnosti zaradi višje sile v skladu z ZDR-1 ostane na delodajalcu.
Vir: GZS, Zbornica računovodskih servisov
Aktualni razpisi
Javni razpis za sofinanciranje večjih začetnih investicij v podporo investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva na obmejnih problemskih območjih
Namen javnega razpisa je spodbujanje investicij z višjo dodano vrednostjo, povečanje deleža trajnostno naravnanih investicij, ki imajo v strukturi stroškov zelene in digitalne rešitve in izboljšujejo konkurenčni položaj podjetij ter zmanjševanje razvojnih razlik obmejnih problemskih območij v primerjavi s preostalimi območji v Sloveniji. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov začetnih investicij podjetij v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.
VIR: Gov.si
Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij na manj razvitih območjih
Namen javnega razpisa je sofinanciranje investicij v mikro, malih in srednjih podjetjih s skupno vrednostjo upravičenih stroškov najmanj 100.000 evrov, ki izkazujejo snovno in energetsko učinkovitost proizvodnje vlagateljev, kot tudi okoljsko odgovorno ravnanje in višjo produktivnost, ob hkratnem ustvarjanju novih delovnih mest oziroma ohranjanju le-teh.
VIR: Podjetniški sklad
Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA 2022
Cilj ministrstva pri izvajanju razpisa je s spodbujanjem vključevanja podjetij v mednarodne EUREKA projekte, v obliki subvencije za raziskovalno-razvojne aktivnosti, podjetjem omogočiti pogoje, da lahko le-ta ostajajo v koraku z evropskimi trendi.
VIR: Gov.si
Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2022
Namen razpisa je razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev.
VIR: Podjetniški sklad