PAVŠALNI PRISPEVKI ZA POSEBNE PRIMERE ZAVAROVANJA V LETU 2023
V Uradnem listu RS, št. 30/2023, je objavljen Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, ki določa zneske pavšalnih prispevkov od 1. 4. 2023 dalje.
Vrsta pavšalnega prispevka | Znesek od 1.4.2022 do 31.3.2023 | Znesek od 1.4.2023 dalje |
za zavarovance iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe, ki opravljajo praktično delo, prostovoljno prakso po končanem šolanju, poklicno rehabilitacijo, usposabljanje. itd.) | 8,23 EUR mesečno | 8,46 EUR mesečno |
za zavarovance iz prve in desete alineje tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (dijaki, študenti na obvezni in prostovoljni delovni praksi) | 12,31 EUR letno | 12,65 EUR letno |
za zavarovance iz četrtega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe na prestajanju kazenskih sankcij, mladoletniki proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep) | 16,39 EUR mesečno | 16,85 EUR mesečno |
za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa niso zavarovane po 15. členu ZPIZ-2) in za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, pa niso zavarovane po 17. ali 25. členu ZPIZ-2) | 41,04 EUR mesečno | 42,19 EUR mesečno |
za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (sobodajalci, ki občasno oz. največ 5 mesecev opravljajo dejavnost kot sobodajalci in niso zavarovani po 15. členu ZPIZ-2) | 205,20 EUR letno ali 17,09 EUR mesečno | 210,95 EUR letno ali 17,57 EUR mesečno |
za zavarovance iz petega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe v času opravljanja organiziranih aktivnosti) | 4,07 EUR letno | 4,18 EUR letno |
Vir: Inštitut za računovodstvo (iracunovodstvo.eu)
PRISPEVKI ZA POPOLDANSKI S.P. V 2023
Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, t.i. popoldanski S.P., so dolžne plačevati pavšalne prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Ti od 1. 4. 2023 znašajo 85,10 EUR, in sicer:
– PIZ: 42,19 EUR in
– ZZZS: 42,91 EUR (10,73 EUR + 32,18 EUR).
Vir: Inštitut za računovodstvo (iracunovodstvo.eu)
EVIDENCA DELOVNEGA ČASA – KAJ SE SPREMINJA?
Obveznost vodenja evidenc (pogosto imenovano štempljanje) kot dnevna obveznost obstaja že sedaj, predvideva se le podrobnejša opredelitev, kako jih voditi, da bodo urejene evidence v končni posledici v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca in da bodo upravičevale tudi svoj bistveni namen – verodostojnost evidence.
Z zakonom urejamo iz delovnopravne ureditve izhajajoče obveznosti za beleženje delovnega časa, ki je ena izmed osrednjih institutov zagotavljanja pravic šibkejše stranke. Krovni zakon na področju urejanja evidenc in iz tega izhajajočih obveznosti za delodajalce je zasnovan na način, da ne ustvarja zakonskih izjem. Področna zakonodaja, ki ureja posamezna specifična področja, pa bi lahko nekatere obveznosti, denimo obveznost in vsebino beleženja delovnega časa urejala tudi drugače, če bi to utemeljevale značilnosti delovnih procesov ali druge okoliščine, ki so značilne za neko področje ali dejavnost. To velja tudi v primeru visokošolskega oziroma raziskovalnega področja, ki ga ureja Zakon o visokem šolstvu. Glede na to, da je tudi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v medresorski obravnavi podajalo podobna stališča kot visokošolski sindikat in univerza, so izpolnjeni pogoji ter zadostna politična volja, da se z dopolnitvijo Zakona o visokem šolstvu doseže drugačne obveznosti delodajalcev na področju visokega šolstva.
Delodajalec mora sicer v skladu z 12. členom Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) že sedaj dnevno voditi med drugim tudi evidenco o izrabi delovnega časa, v katero se dnevno vpisuje za posameznega delavca podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela in tako naprej. Po veljavni zakonodaji je torej že določena obveznost DNEVNEGA beleženja delovnih ur. To, kar se napačno navaja kot »štempljanje«, se, oziroma bi se moralo vršiti že danes na način, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. Če je praksa drugačna ter se ure pavšalno vnaša, gre ŽE sedaj za kršitev zakonodaje. Novela zakona pa določa, da se na dnevni ravni beleži čas prihoda in čas odhoda z dela ter izraba odmora med delovnim časom. V smislu dnevne obremenitve gre za zanemarljivo majhno spremembo. Seveda na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne moremo podpreti idej, da bi se najbolj pomemben del, torej beleženje delovnega časa med prazniki, nedeljami in nočnim delom brisal iz zakona ali se v tem delu ustvarjale neutemeljene izjeme.
Z dopolnjeno zakonodajo torej le podrobnejše opredeljujemo, katere dodatne elemente ta evidenca vsebuje, kateri pa morajo biti delodajalcem, ki želijo napolnjevati verodostojne evidence, znani že sedaj. Delodajalci, ki dosledno sledijo pravilom v delovnem razmerju o organiziranju in izrabi delovnega časa, z vsemi potrebnimi podatki razpolagajo v vsakem trenutku.
Prav tako se spremembe ne predlagajo zaradi abstraktnih potreb inšpektorata, ampak zaradi varstva delavskih pravic. Za ugotavljanje, ali se pravice delavcev po delovnopravni zakonodaji, ki so povezane z delovnim časom, spoštujejo, je predpisana vsebina teh evidenc seveda pomembna, če naj se od inšpektorata pričakuje, da te pravice tudi v praksi uveljavlja ter kršitelje ustrezno sankcionira.
V okviru sprememb in dopolnitev zakonodaje na področju vodenja evidenc se pogosto tudi izpostavlja, da se s tem omejuje fleksibilnost dela, še posebej pri delu na dom. Temu zagotovo ni tako, saj vodenje evidenc predpisuje le beleženje izrabe delovnega časa, ki bi moralo biti v interesu obeh strank – delavcu zaradi pravilne izrabe delovnega časa z namenom njegovega varstva, delodajalcu pa zaradi pregleda in spremljanja opravljenega dela. Možna fleksibilnost glede organizacije delovnega časa pa je še posebej poudarjena ravno pri delavcih, ki delo opravljajo na domu. Namreč tovrstni delavci imajo lahko urejen delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek drugače, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
Evidenca delovnega časa je pomembna tudi kot listina, ki jo je treba predložiti na zahtevo pristojnega organa, med drugim v primerih nadzora izvajanja delovnopravne zakonodaje v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki in kot listina, na podlagi katere lahko delavci zagotovijo ustrezno izrabo svojih pravic, delodajalci pa na drugi strani izkazujejo skladnost z zakonodajo.
Na koncu pa je treba poudariti, da obveznost vodenja evidenc delovnega časa v prav nobenem delu ne posega v fleksibilnost organizacije dela in delovnega časa pri posameznem delodajalcu. Vsak delodajalec lahko v okviru zakonskih možnosti prosto razporeja delo in delovni čas posameznega delavca.
Vir: GOV.SI
NOVIH 30 MILIJONOV EVROV MIKROKREDITOV NAMENJENIH MIKRO IN MALIM PODJETJEM
Mikro in mala podjetja, ki potrebujejo finančna sredstva za svoje poslovanje, imajo preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) ponovno priložnost hitro, enostavno ter pod zelo ugodnimi pogoji zaprositi za mikrokredit do višine največ 25.000 evrov za manjše investicije oziroma obratna sredstva. Na voljo je kar 30 milijonov evrov, kar bo številnim podjetjem omogočilo premostitev likvidnostnih potreb.
SPS je danes v Uradnem listu RS številka 46/2023 objavil javni razpis P7 2023 – MIKROKREDITI 2023, katerega razpisuje iz sredstev Sklada skladov SID BANKE.
Za sredstva bodo lahko zaprosila mikro in mala podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2022 in z bonitetno oceno vsaj SB7. Pridobljena sredstva bodo podjetja lahko porabila za financiranje različnih stroškov, kot so: nakup nove opreme, nakup patentiranih pravic, licenc, stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev, plače zaposlenih ter drugih operativnih stroškov.
Mikrokrediti v višini od 5.000 evrov do 25.000 evrov so na voljo z ročnostjo do 5 let s poudarkom na enostavni in hitri pridobitvi. Ostale ugodnosti so izražene v:
- nižjih zahtevah po zavarovanju (8 menic podjetja),
- nižji obrestni meri (37,5 odstotni 6-mesečni EURIBOR in fiksni pribitek 0,8 odstotkov),
- možnosti koriščenja moratorija do 6 mesecev,
- kredit lahko krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta, a največ 25.000 evrov,
- stroški odobritve in vodenja kredita se ne zaračunavajo.
Postopek priprave je nezahteven. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na SPS. Javni razpis ima več prijavnih rokov:
- maj 2023 do 14. ure
- junij 2023 do 14. ure
- september 2023 do 14. ure
- oktober 2023 do 14. ure
Razpis bo odprt do porabe sredstev.
Kreditojemalcu se lahko po tem javnem razpisu odobrita največ dva mikrokredita.
Na spletni strani SPS je dostopen celoten razpis.
Vir: GZS.si
S 1.4.2023 IZOLACIJA NI VEČ REFUNDIRANA AMPAK SE SMATRA KOT BOLNIŠKI STALEŽ V BREME DELODAJALCA