Junijske novice

Regres je potrebno izplačati do 1. julija!

Delodajalec vam mora regres izplačati najpozneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Javni uslužbenci dobite izplačan regres skupaj z izplačilom majske plače.

Najnižji znesek regresa določa ZDR-1, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust v višini minimalne plače. Ta od 1. 1. 2021 znaša 1.024,24 EUR za polni delovni čas (Zakon o minimalni plači; Uradni list RS št. 13/10, 92/15 in 83/18). Minimalni znesek regresa za leto 2021 je tako 1.024,24 EUR.

Za leto 2021 velja, da je regres v višini 100 % zadnje znane povprečne plače v RS neobdavčen. Do te višine ni treba obračunati prispevkov in akontacije dohodnine.

MDDSZ: Ukrep čakanja na delo podaljšan do konca junija

Vlada RS je sprejela sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij. Po vseh protikoronskih zakonih je Zavod RS za zaposlovanje do vključno 20. maja 2021 za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalcem izplačal 533,1 mio evrov, in sicer 31.605 delodajalcem za 214.128 zaposlenih.

Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo za mesec junij in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ocenjuje se, da bo ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja, ki se zaradi covid-19 krize soočajo z nizkim povpraševanjem ali negativnimi šoki v produktivnosti, odločala za odpuščanje delavcev. Učinki interventnih ukrepov na trg dela so spodbudni, saj so omejili rast brezposelnosti. Brez sprejetih ukrepov, predvsem ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga delodajalci prepoznavajo kot koristnega, bi se kriza zagotovo odrazila v večjem številu brezposelnih oseb.

Ukrep, katerega veljavnost je bila v sklopu osmega protikoronskega paketa ponovno podaljšana, je omejil rast brezposelnosti tudi v prvih mesecih leta 2021.

Delodajalci so v okviru osmega protikoronskega zakona (t. i. PKP 8, ki se izvaja od 5. februarja 2021) do vključno 3. maja 2021 za koriščenje ukrepa začasnega čakanja na delo na zavod oddali 27.860 vlog, za nekaj več kot 93.540 zaposlenih.

Vir: Novica | MDDSZ: Ukrep čakanja na delo podaljšan še za en mesec (gzs.si)

Embalaža – nova uredba

Nova zakonodaja, v veljavi od 24. aprila 2021, vsem podjetjem, ki uvažajo ali prvič naa slovenski trg dajejo embalirano blago, narekuje vključitev v embalažno shemo in plačevanje embalažnine.

Uredba določa pravila in pogoje za proizvodnjo embalaže, njeno uporabo, dajanje na trg v Republiki Sloveniji in distribucijo ter pravila ravnanja z odpadno embalažo, katerih glavni cilj je preprečevati nastajanje odpadne embalaže. Določa tudi pravila in pogoje za ponovno uporabo embalaže, zbiranje, recikliranje in druge postopke predelave odpadne embalaže, da se kar najbolj zmanjša obseg odstranjevanja odpadne embalaže, s čimer se prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo.

Uredba o embalaži je na voljo tukaj: Uredba o embalaži in odpadni embalaži (embalazna-shema.si).

Za več infomracij pa lahko kontaktirate tudi:

Ministrstvo za okolje in prostor

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

01 478 74 70 (Ga. Lucija Jukić Soršak)

Interventni zakon za pomoč turizmu in gospodarstvu

Predlog interventnega zakona za pomoč turizmu in gospodarstvu je še v medresorskem usklajevanju – po eni strani gre za podaljševanje ukrepov, hkrati pa uvajanje novih ukrepov za najbolj prizadete panoge.

Predlog zakona podaljšuje državno sofinanciranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa do konca leta.

Za julij, avgust in september bodo samozaposleni in kmetje s padcem prihodkov upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka med 700 in 1100 evri. Poleg tega naj bi prejeli dodatno pomoč, ki bi bila odvisna od upada prihodkov od prodaje, med 100 in 400 evri na mesec.

Predlog predvideva enkratni dodatek za turistična podjetja, gostince, organizatorje dogodkov, potovalne agencije, fitnese, športne klube ter nekatere druge prizadete panoge (male pivovarne, žičničarji, avtobusni prevozi, …). Višina dodatka se izračuna na podlagi padca prihodkov, podjetja pa bi bila upravičena še do 500 evrov na zaposlenega za regres. Finančna uprava bi dodatek izplačala 20. oktobra.

Ministrstvo za gospodrastvo je predlagalo nove turistične bone, ki pa bi bili po vrednosti nižji, vendar pa bi jih uporabniki lahko koristili tako za turistične in gostinske namene kot za kulturo, šport in rekreacijo.

Bone bi lahko koristili tudi pri tistih ponudnikih, ki lani še niso poslovali.

Več si preberite tukaj: Interventni zakon za pomoč turizmu in gospodarstvu – Obrtna zbornica Domžale (domzale-ooz.si)

AJPES: Obvezen vpis elektronskega naslova gospodarskih družb (javna objava)

Na podlagi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1K, objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2021, dne 9. 2. 2021) morajo družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni register Slovenije. Obstoječe družbe pa morajo elektronski naslov v register vpisati v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 24. 2. 2022.

Družba lahko predloži podatek o elektronskem naslovu za vpis na naslednji način:

  • vloži Predlog za vpis spremembe samo v PRS na točki SPOT,
  • izpolnjen in ročno ali elektronsko podpisan obrazec Predlog za vpis spremembe v PRS (objavljen je tukaj),  po pošti ali elektronski pošti pošlje ali osebno dostavi na izpostavo AJPES,
  • na izpostavo AJPES dostavi ali pošlje vlogo (lahko v obliki dopisa, izpolnitev obrazca namreč ni obvezna), ki mora biti elektronsko ali ročno podpisana,
  • hkrati z vložitvijo predloga za vpis spremembe v sodni register, če hkrati spreminja tudi druge podatke o družbi, ki ga vloži na točki SPOT ali pri notarju.

Družbe, ki že imajo vpisan elektronski naslov, naj preverijo ali je le-ta ustrezen in ga po potrebi spremenijo na enega izmed zgoraj opisanih načinov.

Družbe, ki imajo vpisan elektronski naslov in so označile, da ne želijo njegove javne objave morajo sporočiti, da dovolijo javno objavo vpisanega elektronskega naslova oziroma morajo predložiti drug elektronski naslov za vpis.

Elektronski naslov družbe je javen podatek in bo javno objavljen na spletni strani AJPES ePRS, prav tako bo dostopen vsem uporabnikom podatkov Poslovnega registra Slovenije.

Za nespoštovanje določbe o vpisu elektronskega naslova v register je predpisana globa, ki je določena v 685. členu Zakona o gospodarskih družbah.

Več tukaj: Obvezen vpis elektronskega naslova gospodarskih družb (ajpes.si)

V kateri fazi smo? Veljavnost večine omejitev je podaljšana do 6. junija

Vlada kljub izpolnjenim pogojem za prehod v zeleno fazo na današnji seji še ni sprostila vseh ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Veljavnost večine omejitev je podaljšala do 6. junija.

V veljavi tako ostajajo omejitve pri ponujanju kulturnih storitev, kolektivnem uresničevanju verske svobode in javnem prevozu. Prav tako še vedno velja omejitev zbiranja ter obveznost nošenja mask v zaprtih prostorih in razkuževanja rok. V večstanovanjskih stavbah morajo biti še vedno nameščeni razpršilniki za razkuževanje rok.

Naj vlada ukrepov za zajezitev epidemije še ne sprosti, je sicer predlagala svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, čeprav je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb v torek padlo pod 300 in je torej pogoj za prehod v zeleno fazo izpolnjen.

Prebrite celotno novico tukaj: Portal TAX-FIN-LEX

Otroci do 15. leta starosti brez testa

V Slovenijo lahko od 30.5.2021 brez negativnega testa na novi koronavirus in brez napotitve v karanteno vstopajo tudi otroci do 15. leta starosti, ki potujejo v organizirani skupini. Vlada je v odloku, ki je začel veljati od 31. maja, na novo določila tudi temno rdeči seznam držav.

Med ključnimi novostmi v sredo sprejetega odloka je, da so med izjemami, ki ob vstopu v Slovenijo ne potrebujejo negativnega testa, da bi se izognili obvezni napotitvi v karanteno, poslej tudi otroci do 15. leta starosti, ki potujejo v organizirani skupini v spremstvu vzgojitelja, učitelja ali skrbnika. To velja tudi za otroke do 15. leta starosti, ki prehajajo mejo skupaj z ožjim družinskim članom, ki ni napoten v karanteno na domu oziroma mu ni zavrnjen vstop v Slovenijo.

Po novem za pripadnike policije ali uslužbence državnega organa, ki se vračajo z napotitve na delo v tujini, ter uslužbence državnih organov in akreditirane novinarje na službeni poti v tujini ni več obvezno testiranje po vstopu v Slovenijo.

Kaj je »temno rdeči seznam«

Vlada je prenovila tudi seznam držav z visokim tveganjem za okužbo z novim koronavirusom in poleg rdečega seznama določila tudi temno rdeči seznam. Nanj so uvrščena območja, kjer v 14-dnevnem obdobju beležijo več kot 500 okužb dnevno na 100.000 prebivalcev, ali pa kjer obstaja povečana prisotnost bolj nevarnih različic koronavirusa. Na ta seznam so uvrstili tudi države oz. območja, za katera ni dovolj informacij za oceno zgornjih meril ali pa je število opravljenih testov v zadnjem tednu nižje od 300 na 100.000 prebivalcev.

Na tem seznamu so iz območja EU oz. schengenskega območja:

  • francoska administrativna enota Ile-de-France (Pariz z okolico),
  • hrvaška administrativna enota Severna Hrvaška (Varaždinska, Medžimurska, Zagorska in Koprivniško-križevska županija),
  • litovska administrativna enota Sostines regionas,
  • nizozemske administrativne enote Zuid-Holland, Zeeland, Noord-Brabant, Limburg ter
  • švedske administrativne enote Stockholm, Östra Mellansverige, Smaland med öarna, Sydsverige, Västsverige, Mellersta Norrland in Övre Norrland.

Izmed tretjih držav pa je na tem temno rdečem seznamu 36 držav, med njimi:

  • Argentina
  • Brazilija
  • Egipt
  • Indija
  • Iran
  • Južna Afrika
  • Nepal
  • Tunizija
  • Turčija in tudi
  • Velika Britanija.

Na rdeči seznam so uvrščene tiste države oz. območja, kjer v zadnjih 14 dneh stopnja skupno prijavljenih primerov okužbe med 50 in 150 in stopnja pozitivnih testov več kot štiriodstotna oziroma je stopnja skupno prijavljenih primerov okužbe v 14-dnevnem obdobju višja od 150 in nižja od 500 na 100.000 prebivalcev.

Na tem seznamu je 28 držav članic EU ali schengenskega območja oz. njihove administrativne enote. Med njimi so npr. tudi avstrijske dežele Koroška, Štajerska, Zgornja Avstrija, Tirolska in Predarlsko, hrvaške administrativne enote Panonska, Jadranska in Zagreb, več italijanskih dežel, a ne tudi sosednja Furlanija-Julijska krajina in Benečija (Veneto). Na rdečem seznamu pa sta npr. celotna Madžarska in Nemčija.

Sedaj se na mejnih prehodih priznavajo negativni testi PCR in dokazila o preboleli bolezni iz Srbije. V Slovenijo je tako mogoče vstopiti z dokazilom o negativnem testu, ki je bil opravljen v kateri od članic EU ali schengenskega območja, Avstraliji, Izraelu, Kanadi, Novi Zelandiji, Rusiji, Srbiji, Veliki Britaniji ali v ZDA, na kontrolnih točkah na letalskih povezavah za mednarodni zračni promet pa tudi, če je bilo to potrdilo izdano v Turčiji. Test pa ne sme biti starejši od 48 ur.

Preberite celotno novico tukaj: Portal TAX-FIN-LEX

Lažni klici Microsoftove tehnične podpore

V zadnjih dneh je bilo spet zaznanih veliko prijav sumljivih klicev na stacionarne telefonske številke v Sloveniji. 

Če vas pokličejo po telefonu, se v angleščini predstavijo kot Microsoftova tehnična pomoč in vas pod pretvezo okužbe računalnika poskušajo prepričati, da na računalniku zaženete neke ukaze, jih ne upoštevajte. Gre za goljufijo. Tak klic enostavno prekinite.

 

Preberite več tukaj: https://www.varninainternetu.si/klici-lazne-microsoftove-tehnicne-pomoci/

Leave a comment

You must be logged in to post a comment.
Zasebnost
Ko obiščete našo spletno stran, lahko prek vašega brskalnika shranjuje podatke iz določenih storitev, običajno v obliki piškotkov. Tu lahko spremenite svoje nastavitve zasebnosti. Upoštevajte, da lahko blokiranje nekaterih vrst piškotkov vpliva na vaše izkušnje na naši spletni strani in v storitvah, ki jih ponujamo.