REGRES 2023
Kolikšni je najnižji znesek regresa v letu 2023?
Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust v vrednosti minimalne plače.
Minimalna plača in s tem najnižji znesek regresa v letu 2023 znaša 1.203,36 EUR.
Kolektivna pogodba pa lahko določa, da mora delodajalec izplačati višji regres, kot je določen v ZDR-1, prav tako se za višje izplačilo lahko odloči delodajalec sam.
Kako se regres obračuna v primeru skrajšanega delovnega časa?
Če ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno z delovnim časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Kako je z regresom, če ste se podjetju pridružili med letom?
Če ima zaposleni pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico samo do sorazmernega dela regresa. Če ste se v podjetju zaposlili šele marca, boste torej prejeli sorazmerni delež dopusta in regresa, ki bo seveda nižji, kot če bi v podjetju bili zaposleni od začetka leta.
Do kdaj vam mora delodajalec izplačati regres?
Delodajalec ga mora izplačati najpozneje do 1. julija. V primeru nelikvidnosti delodajalca se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Je regres obdavčen?
Regres v višini 100 % zadnje znane povprečne plače ni obdavčen. Do te višine ni treba obračunati prispevkov in akontacije dohodnine. Po zadnjih podatkih Statističnega urada povprečna bruto plača znaša 2.191,85.
Ali moram regres vrniti ob prenehanju delovnega razmerja?
Ob prenehanju delovnega razmerja lahko delodajalec od zaposlenega zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, lahko pa se odloči, da tega ne bo zahteval.
Kaj storiti, ko ste na porodniškem ali bolniškem dopustu?
Tudi ob bolniški odsotnosti ali ob koriščenju materinskega ali starševskega dopusta pravica do regresa ne preneha, zato ste upravičeni do stoodstotnega izplačila.
Vir: Mojedelo.com
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI
Na področju beleženja izrabe delovnega časa so prvič po letu 2006 sprejete spremembe, ki naslavljajo pomanjkljivosti in težave, ki so bile zaznane pri izvajanju zakona v praksi. Pobudo za spremembe je dal Inšpektorat Republike Slovenije za delo z namenom ustreznejšega izvajanja zakonodaje na področju delovnega časa, odmorov in počitkov ter hkrati tudi učinkovitejšega nadzora nad tem področjem.
Spremembe in dopolnitve zakona so v okviru za ta namen ustanovljene pogajalske delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta uskladili socialni partnerji.
Bistvene novosti na področju evidentiranja delovnega časa zajemajo:
- spremembo opredelitve razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa – kdo vse velja za delavce pri delodajalcu oziroma za katere delavce se šteje delodajalec za delodajalca;
- dopolnitev obsega podatkov, ki jih je treba vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa – v evidenco o izrabi delovnega časa bo treba po novem vpisovati tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljenih urah v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter seštevek ur za daljše obdobje;
- obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne ter pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa;
- obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco;
- obvezno uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po Zakonu o delovnih razmerjih ali zaradi vodenja evidenc po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti;
- možnost, da predlog za obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa podajo delavci (preko sindikata pri delodajalcu, sveta delavca ali delavskega zaupnika) – če delodajalec predlog zavrne, mora svojo odločitev pisno utemeljiti, o zavrnitvi predloga pa hkrati obvestiti tudi inšpektorat, ter
- redefinicijo prekrškov in novo določitev višine glob za prekrške.
Spremembe in dopolnitve zakona začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo šest mesecev po uveljavitvi. Zakon o s spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS št. 50/23; ZEPDSV-A) je bil v Uradnem listu RS objavljen 5. maja 2023, kar pomeni, da določbe tega zakona pričnejo veljati 20. maja 2023, uporabljati pa se pričnejo z 20. novembrom 2023.
Vir: GOV.si
LETNI DOPUST: NOVA SODBA VRHOVNEGA SODIŠČA SPREMINJA UREDITEV PRENOSA
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je 25. oktobra 2022 izdalo sodbo opr. št. VIII Ips 23/2022, s katero je odločilo, da je ureditev 12-mesečnega obdobja za prenos letnega dopusta v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) prekratka. Pri svoji odločitvi se je neposredno sklicevalo na Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva).
V konkretnem primeru opr. št. VIII Ips 23/2022 je bil delavec v bolniškem staležu od 27. novembra 2017 do 8. januarja 2019. Za leto 2017 mu je ostalo 22 dni neizkoriščenega letnega dopusta. V skladu z določili ZDR-1 je letni dopust za leto 2017 zapadel 31. decembra 2018, delodajalec pa je zavrnil zahtevo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščeni letni dopust. V sodnem postopku je delavec zahteval plačilo odškodnine zaradi delodajalčeve zavrnitve izrabe letnega dopusta. Vrhovno sodišče je presodilo, da je delodajalec ravnal protipravno, saj delavcu ni priznal pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017 po zaključku bolniškega staleža z 8. januarjem 2019. Kljub temu, da je delodajalec ravnal v skladu z določbami ZDR-1, ki določa 12-mesečno referenčno obdobje za prenos letnega dopusta, to ne razbremeni delodajalca odgovornosti za škodo, saj je določba Direktive nepravilno prenesena v nacionalno zakonodajo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že načrtuje spremembo 4. odstavka 162. člena ZDR-1 v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča. Po novem bo imel delavec tudi po nacionalni zakonodaji pravico do izrabe celotnega letnega dopusta do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerem bi moral biti letni dopust izrabljen (torej 15 mesecev). To pomeni, da ima delavec, ki zaradi upravičene odsotnosti letnega dopusta iz leta 2022 ni mogel izkoristiti, pravico do izrabe tega dopusta do 31. marca 2024.
Sprememba zakonodaje bo prinesla pomembno olajšanje za delavce, ki so zaradi različnih upravičenih razlogov ostali brez možnosti izrabe letnega dopusta. Nova ureditev bo delodajalcem nalagala večjo odgovornost za omogočanje in izplačilo letnega dopusta tudi v primerih dolgotrajne odsotnosti delavcev. Pravica do izrabe letnega dopusta je pomembna sestavina pravične in uravnotežene delovne zakonodaje ter pripomore k zagotavljanju zadovoljstva in blaginje zaposlenih.
Vir: Domžale-ooz.si
OD 1. JUNIJA DALJE DDV NA ENERGENTE NI VEČ ZNIŽAN
Ukrep znižanja stopnje davka na dodano vrednost (DDV) na dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo se na podlagi veljavnega zakona izteče 31. maja 2023 in ne bo podaljšan, saj je bil ukrep sprejet z namenom znižanja visokih cen energentov v času zadnje ogrevalne sezone, ko so bile razmere na trgu energentov še posebej zaostrene.
Vir: GOV.si
FURS – USTANOVITEV PODJETJA
Furs je objavil dokumente z informacijami in napotki ob ustanovitvi podjetja. Dokumente najdete na povezavi.
BREZPLAČNI SPLETNI SEMINAR: VODIČ UVAJANJA UMETNE INTELIGENCE V MALA IN SREDNJA PODJETJA
Umetna inteligenca igra ključno vlogo v digitalni preobrazbi podjetij. Na različnih poslovnih področjih si podjetja prizadevajo izkoristiti nove tehnologije za povečanje prihodkov ali nižanje stroškov.
Današnja realnost je, da umetna inteligenca preoblikuje celotne industrije in omogoča doseganje prej nemogočih ravni obsegov z operativno učinkovitostjo in nenehnim učenjem ter inovacijami – za doseganje konkurenčne prednosti.
Vsebina vodiča bo pomagala podjetjem pravočasno razumeti in oceniti, kakšne koristi in prihranke jim bo tehnologija umetne inteligence prinesla. Verjamemo, da bodo podjetja na pot uvajanja umetne inteligence s tem vodičem stopila še bolj varno in zanesljivo ter po preverjeni metodologiji.
Na spletnem seminarju bomo predstavili:
Priporočila za začetek uvajanja UI v podjetje
Predloge za načrtovanje razvoja glavnih stebrov UI v podjetjih v šestih korakih:
- Korak 1 – Ovrednotenje notranjih zmogljivosti in zrelosti UI
- Korak 2 – Razumevanje UI, določanje poslovnih potreb in prioritizacija primerov uporabe
- Korak 3 – Razvijanje spretnosti ter uporaba znanja in storitev, ki so na voljo prek omrežij in poslovnih združenj
- Korak 4 – Priprava podatkov za podporo rešitvam UI
- Korak 5 – Dokvalifikacija lastne ekipe ali vzpostavitev sodelovanja s partnerji s področja UI in podatkov
- Korak 6 – Obvladovanje stroškov s pomočjo partnerstev
Spletni seminar je namenjen managerjem, podjetnikom in lastnikom v malih in srednjih podjetjih ter tudi ponudnikom rešitev za umetno inteligenco.
Vir: GZS.si