JUNIJSKE NOVIČKE
1. ROKI ZA IZDAJO RAČUNOV
Račun je temeljni dokument, ki ga dobavitelj izda kupcu za opravljene dobave blaga ali storitev in na drugi strani zahtevek za plačilo, kot nasprotno dajatev za opravljene dobave. Računi so torej tesno povezani z nastankom obdavčljivega dogodka in s tem obveznosti obračuna davka na dodano vrednost »DDV«. »Obdavčljivi dogodek« pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, ki so potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV, »obveznost obračuna DDV« pa nastane, ko ima slovenski davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je plačilo lahko odloženo.
Kakšni so roki za izdajo računov?
| Roki za izdajo računov | |
| Oproščene dobave blaga, opravljene v EU davčnim zavezancem pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1 | V skladu s sedmim odstavkom 81. člena ZDDV-1 nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico. |
| Opravljene storitve, katerih kraj obdavčitve se določa po splošnem pravilu in pri katerih je DDV dolžan plačati prejemnik storitev iz EU v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES | V skladu s sedmim odstavkom 81. člena ZDDV-1 nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev. |
| Ostale dobave | ZDDV-1 ne vsebuje določbe, ki bi davčnemu zavezancu predpisovala rok za izdajo računa, kljub temu pa mora davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. |
Vir: Findinfo
2. REGRES ZA LETNI DOPUST V ZASEBNEM IN JAVNEM SEKTORJU
Inšpektorat RS za delo opozarja, da se bliža 1. julij in s tem tudi rok za izplačilo regresa za letni dopust v letu 2022. Delodajalec je dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, do 1. julija izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov.
Inšpektorat poudarja, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Uresničevanje pravice do regresa za letni dopust je zelo pomembno tudi zato, ker je v tesni povezavi s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev.
Inšpektorat zato tudi v letu 2022 nadaljuje s poostrenim nadzorom glede izplačila regresa ter glede izplačila plače in minimalne plače. Od 1. julija do konca leta pa bomo izvajali dodatno usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem 131. člena ZDR-1, ki ureja izplačilo regresa. Inšpektorat pri tem sodeluje tudi s Finančno upravo RS.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) sicer določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa. Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).
Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem postopku. Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
Neizplačilo regresa za letni dopust lahko posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.
Vir: Gov.si
3. KOLEKTIVNE POGODBE
Na spletni strani GZS so vam na voljo čistopisi kolektivnih pogodb.
S kolektivnimi pogodbami je v gospodarskih dejavnostih zajetih več kot 70 % zaposlenih v gospodarskih dejavnostih, saj ima več od 15 KP dejavnosti status KP z razširjeno veljavnostjo
Vir: GZS
4. POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 2021
Gospodarske družbe v Sloveniji so lani dosegle za 5,7 milijarde skupnega čistega dobička, kar je nominalno skoraj dvakrat toliko kot leto prej.
Vir: Findinfo
5.RAZPISI
JAVNI RAZPIS P1 Plus 2022
od 0,35% obrestna mera + 6-mesečni EURIBOR
- INVESTICIJE od 1,25 milijona EUR
- OBRATNA SREDSTVA do 200.000 EUR (do 100.000 EUR za mikro in mala podjetja)
Ročnost kredita: do 10 let (možnost koriščenja moratorija do 24 mesecev)
Zavarovanje: SPS bančna garancija do 80% vrednosti kredita
Prijavni roki: več rokov v maju in juniju
JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE PREDELAVE LESA
Cilj javnega razpisa: povečati kapacitete za učinkovito predelavo lesa,
Predmet javnega razpisa: sofinanciranje investicij za zagotavljanje kapacitet za predelavo ali obdelavo lesa.
Višina sofinanciranja: od 50.000,00 EUR do 4.000.000,00 EUR oz. do 60% nepovratnih sredstev.
Razpisnik: MGRT
Osnovni pogoji za prijavo:
• Podjetje mora biti MSP, ni v težavah in ima plačane prispevke in dajatve
Upravičeni stroški za sofinanciranje:
• stroški gradnje, nakupa opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev
Prvi rok za oddajo: 1.9.2022
NALOŽBE V PRIDELOVALNO IN PREDELOVALNO ŽIVILSKO INDUSTRIJO
Višina sofinanciranja: do 30% nepovratnih sredstev
Najnižji znesek javne podpore znaša 5.000 evrov na vlogo.
Razpisnik: MGRT
Upravičenci glede na velikost:
- mikro podjetja do največ 1.500.000 eurov javne podpore,
- mala podjetja do največ 3.000.000 evrov podpore,
- srednje velika in velika podjetja do največ 5.000.000 evrov podpore.
Datum oddaje: 1.6.2022
JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE VELIKIH INVESTICIJ ZA VEČJO PRODUKTIVNOST IN KONKURENČNOST GOSPODARSTVA
Razpisnik: MGRT
Za dodelitev subvencije se lahko prijavi investitor, z investicijo v vrednosti:
- od 1.000.000 do 12.000.000 EUR v predelovalni dejavnosti
- od 500.000 do 3.000.000 EUR v storitveni dejavnosti
- od 500.000 do 2.000.000 EUR v razvojno-raziskovalni dejavnosti
pri čemer mora investicija v stroje in opremo v vseh treh primerih znašati najmanj 50% vrednosti investicije.
Obdobje v katerem morajo biti porabljena sredstva: Obdobje upravičenosti stroškov je 36 mesecev, zadnji rok za zaključek investicije je 31. 3. 2026.
Višina sofinanciranja: Sofinanciranje med 15% in 50%.
Datum oddaje: 1.10.2022
