• Julijske novice

Odločbe za vračilo sredstev na podlagi izjav za vračilo

V prihodnjih dneh bo Finančna uprava (FURS) pričela z izdajo odločb za vračilo sredstev na podlagi izjav za vračilo, ki ste jih delodajalci predložili za interventne ukrepe na portalu eDavki.

1. Čakanje na delo

1.1 Delodajalci, ki ste uveljavili povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo (po ZIUOOPE, ZIUPDV, ZZUOOP ali ZDUOP) in naknadno ugotovite, da ne izpolnjujete pogoja upada prihodkov, o tem obvestite FURS:

  • najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma
  • do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020.

Znesek prejete pomoči morate vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe.

1.2 Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2021, obvestite FURS:

  • najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma
  • do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021.

Po poteku roka za plačilo, do plačila, se vam obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1, Uradni list RS, 11/2007 – uradno prečiščeno besedilo).

1.3 Delodajalci, ki ste prejeli povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo po ZDUOP, pri čemer je od 1. 2. 2021 prišlo do:

  • izplačila dobička,
  • nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev,
  • izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021,

morate o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu.

Prejeta sredstva morate vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po ZPOMZO-1, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače zaposlenim na začasnem čakanju na delo do dneva vračila.

2. Skrajšani delovni čas

2.1 Delodajalci, ki ste prejeli subvencijo na podlagi ZIUOOPE, pri čemer je od uveljavitve tega zakona prišlo do:

  • izplačila dobička,
  • nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev,
  • izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020,

morate o tem seznaniti FURS.

Prejeta sredstva morate vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi po ZPOMZO-1, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

2.2 Delodajalci, ki ste prejeli subvencijo skrajšanja polnega delovnega časa, pri čemer je od 1. 1. 2021 prišlo do:

  • izplačila dobička,
  • nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev,
  • izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021,

morate s tem seznaniti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu (na podlagi 19. člena ZDUOP). 

Prejeta sredstva morate vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi po ZPOMZO-1, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

Prejeta sredstva morate vrniti na račun: Zavod RS za zaposlovanje, SI56 0110 0603 0264 217, sklic davčna številka zavezanca, najkasneje v 30 dneh po vročitvi odločbe. Če ste že vrnili del sredstev, morate plačati le še razliko. 

Pravne podlage:

  • 7. odstavek 18. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, Uradni list RS, 80/2020, 152/2020 – ZZUOOP, 175/2020 – ZIUOPDVE, 203/2020 – ZIUPOPDVE in 15/2021 – ZDUOP) ter
  • 1. odstavek 19. člena ZDUOP.
3. Obročno vračilo pomoči in pritožba zoper odločbo
  • Oddate lahko Vlogo za obročno vračilo prejetih sredstev interventne zakonodaje,

v skladu z 90. členom Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 in 52. členom Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19).

  • Pritožbo zoper prejeto odločbo lahko vložite pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem finančnem uradu v 15 dneh od vročitve odločbe.

Vir: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/vracilo-sredstev-po-interventni-zakonodaji

 

MF: Pojasnilo o spremembah uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

Objavljamo pojasnilo o Uredbi o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

1. 7. 2021 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije številka 104/21 objavljena Uredba o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba). 

Uredba spreminja dosedanjo davčno obravnavo povračil potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,13 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Znesek se bo uskladil enkrat letno s koeficientom rasti cen goriv in maziv za osebna vozila najpozneje v decembru tekočega leta za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za naslednje leto.

Ne glede na zgoraj navedeno splošno pravilo pa se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za tiste delojemalce, ki izpolnjujejo pogoj oddaljenosti mesta opravljanja dela vsaj en kilometer od delojemalčevega običajnega prebivališča, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj v višini 30 evrov mesečno ali v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), če delojemalec delodajalcu predloži dokazilo o nakupu te vozovnice. Oba zneska pa se priznavata sorazmerno glede na dneve prisotnosti na delu. To pomeni, da je minimalni znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, 30 evrov (v primeru celomesečne delovne obveznosti), čeprav bi po izračunu kilometrine po splošnem pravilu (znesek kilometrine) znašal znesek, ki ne se všteva v davčno osnovo, manj kot 30 evrov.

Sprememba se za javne uslužbence, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju: Dogovor) uporablja za mesec junij 2021, torej za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec junij 2021. Za morebitna izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesece pred junijem 2021 pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Za vse ostale delojemalce (delojemalce, na katere se Dogovor ne nanaša) pa se spremenjeni 3. člen začne uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec avgust 2021, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Ohranila se je ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo.

Ohranila se je tudi ureditev za delojemalce, ki dosegajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, in sicer se strošek prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega prebivališča.

Uredba se je spremenila tudi v delu, ki se nanaša na plačila vajencem za obvezno praktično delo. Predvideva se, da se ti dohodki ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo. Ureditev se bo začela uporabljati z dnem objave usklajenih zneskov minimalnih višin vajeniške nagrade v skladu z zakonom, ki ureja vajeništvo, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Vir: Pojasnilo o spremembah uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja | GOV.SI

Sproščanje ukrepov 

V ponedeljek, 5. julija, so v veljavo stopile nove sprostitve omejitvenih ukrepov na področju opravljanja gostinskih in trgovinskih storitev, obratovanja igralnic ter kongresne dejavnosti.

S predlaganim odlokom se pri obratovanju igralnic, igralnih salonov in prirejanju posebnih iger na srečo odpravi omejenost do 75 % razpoložljivih igralnih mest. Igralni saloni lahko od ponedeljka naprej ponujajo do 100 % razpoložljivih igralnih mest.

Prav tako pri opravljanju kongresne dejavnosti število oseb v zaprtih javnih prostorih oziroma na odprtih površinah s fiksnimi sedišči ni več omejeno do 75 % zasedenosti zmogljivosti sedišč, temveč se lahko zasedejo vsa razpoložljiva sedišča.

Pri opravljanju gostinske dejavnosti se odpravi pogoj razdalje najmanj 3 metre med robovi miz in obveznost nošenja zaščitne maske v notranjosti gostinskega obrata

V javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, pa ni več potrebno zagotavljati 10 m2 na posamezno stranko oziroma eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 10 m2. Odprava omejitve 10 m2 na posamezno stranko velja tudi v trgovskih centrih.

V igralnicah, igralnih salonih in pri posebnih igrah na srečo, v nastanitvenih obratih, v nočnih klubih in diskotekah ter v notranjih prostorih, v katerih se izvaja sejemska ali kongresna dejavnost ali gostinska dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač, so lahko samo potrošniki, ki izpolnjujejo pogoj PCT.

Pogoj PCT je še vedno potreben pri zaposlenih oziroma osebah, ki opravljajo ponujanje in prodajo blaga in storitev potrošnikom v dejavnostih:

  • storitve higienske nege (kot na primer storitve frizerskih salonov, kozmetične ter ostale dejavnosti salonov za nego telesa, pedikura, manikura),
  • nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
  • storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
  • obratovanje igralnic, igralnih salonov in prirejanje posebnih iger na srečo,
  • sejemska dejavnost,
  • kongresna dejavnost,
  • gostinska dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač,
  • nastanitvene storitve,
  • storitve nočnih klubov in diskotek od 5. do 24. ure.

Vir: FinD-INFO – NOVICE : Dodatno sproščanje ukrepov (findinfo.si)

Ministrstvo za finance je sporočilo, da so bile 1. julija 2021 v Uradnem listu RS številka 104/21 objavljene spremembe >  Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.  Uredba spreminja dosedanjo davčno obravnavo povračil potnih stroškov za prevoz na delo in z dela.

Davčna obravnava povračil stroškov in drugih dohodkov (nova Uredba)

1. 7. 2021 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije številka 104/21 objavljena Uredba o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba). 

Uredba spreminja dosedanjo davčno obravnavo povračil potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,13 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Znesek se bo uskladil enkrat letno s koeficientom rasti cen goriv in maziv za osebna vozila najpozneje v decembru tekočega leta za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za naslednje leto.

Ne glede na zgoraj navedeno splošno pravilo pa se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za tiste delojemalce, ki izpolnjujejo pogoj oddaljenosti mesta opravljanja dela vsaj en kilometer od delojemalčevega običajnega prebivališča, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj v višini 30 evrov mesečno ali v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), če delojemalec delodajalcu predloži dokazilo o nakupu te vozovnice. Oba zneska pa se priznavata sorazmerno glede na dneve prisotnosti na delu. To pomeni, da je minimalni znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, 30 evrov (v primeru celomesečne delovne obveznosti), čeprav bi po izračunu kilometrine po splošnem pravilu (znesek kilometrine) znašal znesek, ki ne se všteva v davčno osnovo, manj kot 30 evrov.

Sprememba se za javne uslužbence, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju: Dogovor) uporablja za mesec junij 2021, torej za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec junij 2021. Za morebitna izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesece pred junijem 2021 pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Za vse ostale delojemalce (delojemalce, na katere se Dogovor ne nanaša) pa se spremenjeni 3. člen začne uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec avgust 2021, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Ohranila se je ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo.

Ohranila se je tudi ureditev za delojemalce, ki dosegajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, in sicer se strošek prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega prebivališča.

Uredba se je spremenila tudi v delu, ki se nanaša na plačila vajencem za obvezno praktično delo. Predvideva se, da se ti dohodki ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo. Ureditev se bo začela uporabljati z dnem objave usklajenih zneskov minimalnih višin vajeniške nagrade v skladu z zakonom, ki ureja vajeništvo, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Vir: FinD-INFO – Portal FinD-INFO: Pojasnilo o spremembah uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (findinfo.si)

Leave a comment

You must be logged in to post a comment.
Zasebnost
Ko obiščete našo spletno stran, lahko prek vašega brskalnika shranjuje podatke iz določenih storitev, običajno v obliki piškotkov. Tu lahko spremenite svoje nastavitve zasebnosti. Upoštevajte, da lahko blokiranje nekaterih vrst piškotkov vpliva na vaše izkušnje na naši spletni strani in v storitvah, ki jih ponujamo.