PROEVENT_Poplave avgust 2023 – pomembne informacije.PDF
Pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče
Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh.
Obstajajo tudi primeri, ko delodajalci delavcem, ki bi lahko prišli na delo, zaradi posledic naravne nesreče ne bodo mogli zagotavljati dela ali pa ga bo treba organizirati na drugačen način.
Delovna zakonodaja daje za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela ter tudi za namen opravljanja drugega dela ali na drugem kraju več možnosti.
Tako je delavcem in delodajalcem glede odsotnosti z dela na voljo:
- odsotnost z dela zaradi višje sile,
- odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca),
- čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,
- izraba letnega dopusta in
- neplačan dopust.
Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem možnosti:
- začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in
- odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.Možnosti glede odsotnosti delavcev z dela in organizacije dela ter urejanja pravic in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče
ZAKON JE NA VOLJO TUKAJ
Odsotnost z dela
Delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile (137. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)
V primeru zadnjih dogodkov, ko so vremenske razmere prizadele območje celotne države, se primarno uporablja šesti odstavek 137. člena ZDR-1, ki določa, da je delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
Elementi, ki opredeljujejo standard višje sile, so zunanji vzrok, nepričakovanost dogodka in neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.
Med primere višje sile sodijo tudi naravne nesreče. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, delavec in delodajalec tveganje delita. Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.
V primeru višje sile ZDR-1 določa, da je delavec upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
Višja sila lahko nastane na obeh straneh, tako na strani delavca kot tudi delodajalca. Lahko nastane na primer na način, da delavec ne more opravljati dela, ker so razlogi nastali na njegovi strani (ne more do delovnega mesta, odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče in podobno). Lahko pa nastane tudi na strani delodajalca, na primer, ko poplavi delovna sredstva, so ta poškodovana in dela ni možno opravljati itn.
Odsotnost zaradi osebnih okoliščin (165. člen ZDR-1)
V posameznih primerih se lahko uporabi določba 165. člena ZDR-1, ki določa pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med katere zakon izrecno določa primer “hujše nesreče, ki zadane delavca”. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela po tem členu do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, zaradi hujše nesreče, ki ga zadane pa najmanj en delovni dan. Na podlagi te določbe ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela za en dan, daljše odsotnosti iz tega naslova pa so lahko morebiti urejene v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca.
Čakanje na delo (138. člen ZDR-1)
Če delavcu ni mogoče zagotavljati dela iz poslovnega razloga, se ga lahko napoti na čakanje na delo doma. Gre za ukrep na podlagi 138. člena ZDR-1, pri katerem ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.
Osnova je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1, ki določa, da če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
Odreditev začasnega čakanja na delo, ki lahko traja največ 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, mora biti podana v pisni obliki in se lahko delavcu pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Ob tem je treba poudariti še, da mora v času napotitve na čakanje na delo delavec biti na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo.
Izraba letnega dopusta (163. člen ZDR-1) in kolektivni dopust
Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta, Okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta, določa 163. člen ZDR-1. Te okoliščine so potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter družinske obveznosti delavca.
Poleg tega mora delodajalec upoštevati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.
Na vprašanje, ali je dopustno odrediti letni dopust zaradi izpada dela pri delodajalcu oziroma zaradi poslovnih razlogov, kar pomeni tudi v času, ko so podani razlogi naravne nesreče, je mogoče odgovoriti, da je v dogovoru z delavcem mogoče dogovoriti tudi izrabo letnega dopusta, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati navedene zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.
Odreditev kolektivnega dopusta
Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust. Zaradi uresničitve temeljnega namena letnega dopusta pa je pri tem bistveno, da ne omeji ali negira pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in rekreacija ter družinske obveznosti).
Dolžnost obveščanja delodajalca, da delavce pisno obvesti o letnem razporedu delovnega časa (v katerem je zajet tudi kolektivni dopust, v kolikor ga načrtuje) tako delavce kot sindikate pri delodajalcu je sicer določena v drugem odstavku 148. člena ZDR-1.
Ko delodajalec pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta (torej letnega dopusta v določenem delu) primarno izhaja iz potreb delovnega procesa in ga umesti v čas, ki je v interesu delodajalca (v obdobju, ko ni dela, oziroma so prisotne težave z zagotavljanjem delovnega procesa), je bistveno, da delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti in se na ta način doseže namen in cilj pravice do letnega dopusta.
Upoštevati je namreč treba, da ima pravica do plačanega letnega dopusta upoštevaje obsežno sodno prakso Sodišča EU status temeljne socialne pravice in jo je treba šteti za posebej pomembno načelo socialnega prava Unije.
Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače – tako imenovani izredni neplačani dopust
Neplačana odsotnost (tako imenovani neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja. Urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Ob tem velja opozoriti, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznost plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.
Organizacija dela
Začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu (169. člen ZDR-1)
Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.
Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec:
- v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko
- so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,
- enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (na primer delo na domu),
dokler trajajo takšne okoliščine.
Glede opredelitve pojmov, kaj so naravne in druge nesreče je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (na primer potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile; glej Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami).
Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.
Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.
Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.
Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče
Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. (145. člen ZDR – 1)
(vir: MDDSZ.si)
Čakanje na delo – povrnjenih bo 80 odstotkov nadomestila plače (bruto II)
Državni zbor je včeraj na seji 9. 8. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPPN-F link >>).
Gre za interventne ukrepe, ki veljajo do 31. decembra 2023, če ni pri posameznem ukrepu določeno drugače. Gre za spremembe in ukrepe, ki začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, kjer do tega trenutka še niso bile objavljene. V nadaljevanju povzemamo glavne rešitve oziroma ukrepe za pomoč gospodarstvu za omilitev posledic, ki so jih povzročile poplave v avgustu 2023. FINANČNI INŽENERING ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (novi 44. h člen)
- Namenjen odpravi posledic naravnih nesreč.
- Gre za ukrep posojil in garancij prek SID banke.
– Posojilni sklad v višini 100 mio EUR (od tega delež države 33 %), prva izguba se krije v breme teh sredstev. Sredstva morajo biti porabljena v obdobju 2 let.
– Garancijska shema v višini 100 mio EUR je namenjena podjetjem za zavarovanje bančnih kreditov. Sredstva morajo biti porabljena v obdobju 2 let. - Prejemniki pomoči so:
– Gospodarstvo (gospodarske družbe, s.p., zavodi, zadruge),
– Kmetijstvo (nosilci kmetijskih gospodarstev, koncesionarji pri sladkovodnem ribištvu). - Posojila in garancije se dodelujejo na podlagi 50. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah ali po pravilu de minimis.
- Vsota dodeljenih sredstev (skupaj z ostalimi pomočmi) ne sme presegati dejanske škode.
ZAČASNI UKREP NA PODROČJU DELA PROSTIH DNI (15. člen)
- 14. avgust 2023 bo dela prost dan v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS).
ZAČASNI UKREP NA PODROČJU KREDITNIH OBVEZNOSTI IZ KREDITOV JAVNIH SKLADOV (17. člen)
- Javni sklad, katerega ustanoviteljica je RS, ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav iz avgusta 2023, odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe. Odlog se sklene v obliki aneksa k kreditni pogodbi. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga
- Odlog lahko odobri za največ 12 mesecev, če obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero se zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve tega zakona.
- Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti najpoznejedo 31. decembra 2023. V vlogi mora pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
- Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.
ZAČASNI UKREP NA PODROČJU PREDPLAČIL V GOPOSDARSTVU (18. člen)
- Vlada lahko za preprečitev povečanja že nastale škode v gospodarstvu zaradi posledic poplav v avgustu 2023 odloči o dodelitvi predplačila sredstev gospodarstvu na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče. Slednjega pripravi ministrstvo za gospodarstvo, na podlagi predhodne ocene škode, za katero pridobi ocenjene podatke o oceni škode v gospodarstvu s strani gospodarskih in obrtnih zbornic ali s strani oškodovancev.
- Predplačilo sredstev se lahko dodeli upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče največ do višine 10 % prehodne ocene iz prvega odstavka 18. člena.
- Prejemniki poročajo ministrstvu za gospodarstvo, o porabi prejetih sredstev v 12 mesecih od prejema sredstev po predhodnem programu odprave posledic naravnih nesreč iz 18. člena in sredstev po programu odprave posledic naravne nesreče iz 44.c člena zakona. Poročilu morajo biti predložena ustrezna dokazila o porabi sredstev.
ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA 1. Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče (19. – 29. člen)
- Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav iz avgusta 2023, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom. Kot odsotnost zaradi višje sile se šteje (19. člen):
- nezmožnost prihoda na delo,
- nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali, ter
- odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče.
- Delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca. Uveljavlja jo lahko vsak delodajalec, razen določene izjeme:
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2022 višji od 70 %,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K standardne klasifikacije dejavnosti in je imel na dan 3. avgust 2023 več kot 10 zaposlenih,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Republiki Sloveniji.
- Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, traja od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 (25. člen).
- Delavec prejme nadomestilo plače za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost (20. člen).
- Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena v ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja iz poslovnega razloga (op. 138. člen ZDR-1). Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS (21. člen).
- Delavec mora najpozneje v 3 delovnih dneh od uveljavitve tega zakona ali v treh delovnih dneh od nastanka razloga obvestiti delodajalca. Če je delavec o okoliščinah višje sile obvestil delodajalca pred uveljavitvijo tega zakona (skladno s splošno dolžnostjo obveščanja iz ZDR-1) se šteje, da je svojo dolžnost obveščanja že izpolnil.
- Uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil plače (22. člen)
- Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje. Vlogi priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
- ROK:
- v 15 dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona, oziroma
- v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče.
- Zavod odloči o vlogi v 15 dneh od popolne vloge z odločbo, zoper katero je možna pritožba na ministrstvo za delo. Vsebino odločbe določa četrti odstavek 22. člena.
- Višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače (23. člen)
- Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, RS povrne v celoti.
- Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi tega.
- Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
- Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
- Delodajalec ne more uveljavljati povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne more opravljati dela, v času teka odpovednega roka.
- Obveznosti delodajalca (24. člen)
- V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
- Delodajalec v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delavcev, ne sme:
- začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače, ali
- odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec ni uveljavil pravice do povračila izplačanih nadomestil plače za te delavce, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela.
- Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 24. člena, mora prejeta sredstva za delavca, za katerega je ugotovljena kršitev, v celoti vrniti.
- Delodajalec, ki je prejel povračilo izplačanih nadomestil plače delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, na podlagi, mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oz. za leto 2023, o tem obvestiti FURS v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila izplačanih nadomestil plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi Zakon o davčnem postopku.
2. Začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca (30. člen) – prostovoljci
- Prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ 7 delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav (upravičenost se izkazuje na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu).
- Izplačana nadomestila plač prostovoljcev, povrne RS v celoti.
3. Začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
- Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav. Določene so naslednje izjeme:
- Neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz.proračuna občine,
- Delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,
- Tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Republiki Sloveniji.
- Napotitev posameznega delavca na začasno čakanje na delo je mogoče največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023, ukrep lahko vlada podaljša.
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.
- RS zagotovi višino delnega povračila nadomestila plače v višini 80 % nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS za mesec maj 2023. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
- Delavcem s pravicami iz socialnih zavarovanj se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje.
- Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri zavodu v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
- Obveznosti delodajalca
- V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
- V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
- Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme:
- začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali
- odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače.
- Prejemnik državne pomoči na zahtevo pristojnega organa predloži dokazila o višini dejanske škode.
- FURS in zavod, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev.
- Kazenske določbe so določene 46. členu.
4. Začasni ukrep pomoči za samozaposlene (47. – 51. člen)
- Upravičenec do pomoči za samozaposlene je oseba, ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023 in sicer:
- samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2
- družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
- Pomoč za samozaposlene iz znaša 1.200 EUR na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023. Pomoč za samozaposlene je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.
- Če upravičenec v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela pomoči za samozaposlene glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa. Delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.
- Sorazmernost dela pomoči za samozaposlene ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.
- Do izplačila pomoči za samozaposlene ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane obveznosti v višini 50 evrov ali več in nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge.
- Za izplačilo pomoči za samozaposlene upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo (na podlagi lastne ocene poslovanja, izjava je informacija javnega značaja), s katero izjavlja, da
- je upravičenec po 47. členu, in
- zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
- Upravičenec vloži vlogo do zadnjega v mesecu v septembru, oktobru, novembru oz. decembru 2023 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj v obdobju od 4. avgusta do 31. decembra 2023. Izplačilo se izvede 10. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje vloge.
- Upravičenec prejme pomoč za samozaposlene za posamezni mesec od avgusta 2023 do decembra 2023. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek pomoči za samozaposlene za posamezne mesece.
- Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. decembra 2023. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
Vračilo pomoči za samozaposlene:
- Šteje se, da upravičenec zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2023 zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 upadli za več kot 50 odstotkov glede na leto 2022. Če ni posloval v celotnem letu 2022 oziroma 2023, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 znižali za več kot 50 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu 2022 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplave iz avgusta 2023 znižali za več kot 50 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2023 do 31. julija 2023. Če pogoj ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
- Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
- Subjekt, ki je uveljavil pomoč za samozaposlene, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
- Subjekt, ki je uveljavil pomoč za samozaposlene in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2023, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2023, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
ZAČASNI UKREP NA PODROČJU ENKRATNE SOLIDARNOSTNE POMOČI (52. člen)
- Enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, se do višine 10.000 eurov ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja. Del zneska, ki presega 10.000 eurov, se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
- Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
ZAČASNI UKREP DODATNA OLAJŠAVA ZA LETO 2023 (53. člen)
- Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023, plačan na za ta namen posebej oblikovan račun RS, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja (šteje znesek vseh plačil do 31. decembra 2023 na za ta namen posebej oblikovan račun RS).
ZAČASNI UKREP NA PODROČJU GOSPODARSTVA (54. – 57. člen)
- Do 31. decembra 2023 se četrti odstavek 66. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) ne uporablja.
- V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi Zakona o javnem naročanju in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega.
- Izdajanje soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 po tem zakonu se izvaja prednostno.
(Vir: GZS.si)
Izvajanje plačil v ponedeljek, 14. avgusta 2023
Vlada RS je na včerajšnji seji odločila, da bo ponedeljek, 14. avgust 2023, dan solidarnosti, ki bo dela prost dan.
V zvezi s tem vas obveščamo, da bodo vsi plačilni sistemi kljub nedelovnem dnevu delovali nemoteno. Slednje velja za vsa domača in čezmejna plačila, poslovanje na bankomatih in plačevanje s karticami, kakor tudi poslovanje spletnih in mobilnih rešitev posameznih bank.
Vsi plačilni nalogi z valuto 14. avgust 2023 (tudi nalogi za nakazila plač) bodo poravnani kot na običajen delovni dan, kar pomeni, da bodo s tem datumom obremenjeni računi plačnikov, sredstva pa nakazana na račune prejemnikov plačil.
Nemoteno bo delovala tudi storitev Flik, ki omogoča takojšnje, brezplačno in enostavno pošiljanje denarja med bančnimi računi fizičnih oseb, ki so odprti pri bankah in hranilnicah v Sloveniji.
(vir: Združenje bank Slovenije)
FURS: Začasni ukrepi za pomoč zavezancem pri poslovanju s Finančno upravo
Vlada je sprejela nekaj začasnih ukrepov v upravnih zadevah za preprečevanja posledic poplav, ki se nanašajo tudi na poslovanje s Finančno upravo. Zavezance opozarjamo tudi na nekaj dodatnih zakonskih možnosti, ki jih lahko še izkoristijo.
Vlada je 5. 8. 2023 izdala Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 87/23; v nadaljevanju: odlok), ki je začel veljati dne 6. 8. 2023 in velja 1 mesec.
Z omenjenim odlokom se na podlagi 306.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku določajo naslednji začasni ukrepi za zavarovanje položaja strank v upravnih zadevah in omogočanje odločanja organov v upravnih zadevah zaradi posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo:
- Odpravlja se krajevna pristojnost za sprejem vlog (vloge, ki jih sprejemajo in obravnavajo pristojni finančni uradi, je mogoče vložiti na kateremkoli finančnem uradu)
- Omogočeno je vlaganje vlog po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa (razen če zakon določa obvezno vlaganje vlog prek eDavkov);
- Za sedem dni se podaljšujejo vsi procesni roki, to so roki za izpolnitev procesne pravice ali procesne obveznosti (na primer za vložitev pritožbe, dopolnitev zadeve in podobno).
- Omogoča se podaljšanje roka za izpolnitev materialnih obveznosti ter podaljšanje roka za izdajo odločbe itd.
Kaj še lahko izkoristijo zavezanci?
Poleg ukrepov, ki jih določa Odlok, pa želimo vse zavezance spomniti na zakonske možnosti, ki jih lahko še izkoristijo v trenutni situaciji:
- Predlaganje obračunov po izteku predpisanega roka (52. člen Zakona o davčnem postopku) in predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka (62. člen Zakon o davčnem postopku). V teh primerih lahko zavezanci vložijo predlog za predložitev obračunov in napovedi po izteku zakonskega roka, iz opravičljivih razlogov. Predlog mora biti vložen v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna oziroma napovedi.
- Vrnitev v prejšnje stanje (103. do 108. člen ZUP)
Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka (procesni roki). Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je 8 dni od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje.. - Sprememba oz. znižanje akontacije davka (9. odstavek 371. člena in 1. odstavek 299. člena ZDavP-2)
Če se davčna osnova za tekoče leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, se lahko tekom leta spremeni z vlogo za medletno spremembo višine predhodne akontacije DohDej in DDPO. Davčni zavezanec, katerega davčna osnova se za tekoče davčno leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko pri davčnem organu vloži vlogo za medletno spremembo višine predhodne akontacije. - Možnost vložitve vloge za ugodnejši način odplačevanja davkov, in sicer:
Fizične osebe:
- odpis, delni odpis, odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev v izjemnih primerih (101. člen ZDavP-2 in 38. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku)
V primeru izrednih okoliščin (poplava) se vlogi lahko ugodi ne glede na siceršnje mesečne dohodke, premoženje oziroma prihranke zavezanca in njegovih družinskih članov, kot izhajajo iz javnih evidenc, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom izrednih okoliščin. - plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih brez preverjanja pogojev (drugi odstavek 103. člena Zakona o davčnem postopku).
- plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja (prvi odstavek 103. člena ZDavP-2)
Poslovni subjekti (pravne osebe in druge osebe z dejavnostjo):
- plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev iz razloga grožnje hujše gospodarske škode (102. člen Zakona o davčnem postopku)
- plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja (prvi odstavek 103. člena ZDavP-2).
5. Zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov (Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane)
Kmetje, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko kot oškodovanci pri davčnem organu vložijo zahtevek za odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prispevki se zmanjšajo ali odpišejo le v primeru, če je škoda ocenila pristojna komisija za ocenjevanje škode.
Glede na odstotek prizadetosti se zavarovanci razdelijo v dve kategoriji:
– v I. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 % do 100 % letnega katastrskega dohodka;
– v II. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 30 % do 80 % letnega katastrskega dohodka.
Zavezancu I. kategorije prizadetosti se letni prispevek v celoti odpiše, zavezancu II. Kategorije prizadetosti pa se prispevek zmanjša za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube letnega katastrskega dohodka.
V skladu z zakonom je možno pravico uveljavljati tudi v primeru pogina živine, kot živina pa se štejejo vse živali, ki prinašajo prihodek kmetije.
O upravičenosti do zmanjšanja ali odpisa prispevkov odloči davčni organ v ugotovitveni odločbi na podlagi podatkov o ocenjeni škodi. Zavarovancu se zmanjša ali odpiše letni prispevek od osnove, od katere je bil zavarovan, vendar največ od zneska najnižje pokojninske osnove. Tako zmanjšana obveznost se šteje za plačano, saj jo za kmete poravna Republika Slovenija iz državnega proračuna.
Kateri postopki se trenutno ne izvajajo?
FURS je prilagodil izvajanje svojih procesov na način, da nemoteno zagotavlja storitve zavezancem, izvajanje določenih postopkov pa je prilagojeno:
- opominjanje in izdaja sklepov v postopkih izvršbe. Prav tako je bila zamaknjena avtomatična izdaja opominov in sklepov o izvršbi za tuje terjatve;
- zamaknjeni so roki za izdaja tranš dohodnine (odločbe po obravnavanih ugovorih), NUZS in davka od premoženja;
- postopki nadzora se začasno ne izvajajo na prizadetih območjih in zoper zavezance, ki navedejo razloge v povezavi s poplavami.
Izvajajo se vsi postopki, ki so v korist zavezancem oz. na njihovo pobudo.
Kje dobite dodatne informacije?
Za vse informacije se lahko zavezanci obrnejo na klicni center Finančne uprave RS:
- za fizične osebe: 08 200 1001
- za poslovne subjekte: 08 200 1003
(vir: GZS.si)
Donacije
V teh dneh številne humanitarne organizacije zbirajo sredstva za
pomoč ljudem, ki jih je prizadela katastrofalna poplava. V zvezi s tem
želimo poudariti, da se vsaka takšna pomoč lahko šteje kot dohodek
družine in tako vpliva tudi na višino socialnih transferjev, če ni
določen namen porabe sredstev.
Zato je zelo pomembno, da organizacije, ki želijo posameznikom
nakazati denarna sredstva, da bi jim tako pomagali pri sanaciji poplave,
zelo jasno napišejo namen porabe sredstev; na primer sanacija po poplavi, sanacija strehe, nakup oken, vrat in podobno
Poudarjamo: Če je humanitarna pomoč dodeljena v fizični obliki (na primer paket za prehrano, invalidski voziček ) ALI v
obliki denarnih sredstev, za katere je organizacija določila namen
porabe sredstev (na primer sanacija po poplavi, sanacija strehe in
podobno) ALI pa znesek denarnih sredstev ne presega meje
preživetja (456,34 evra za samsko osebo oziroma 1279,69 evra za
štiričlansko družino), se v skladu z veljavno zakonodajo ne šteje kot
dohodek.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v prvem odstavku 12. člena namreč določa, da se kot dohodek upoštevajo:
- pomoči
v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe
prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja
humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v
javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od
organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja invalidske
organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem
interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za preživetje,
zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi,
če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja
socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe; - pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe
prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje sta
skladna z zakonom, ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane
za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi
imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene
prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe.
(vir: Gov.si)