Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen
Delavke in delavci se pri svojem delu trenutno soočajo z izredno težkimi in ponavljajočimi se fizičnimi obremenitvami. Na palete, ki pogosto presegajo višino delavk, se zlagajo zaboji, ki tehtajo več kot 20 kg, pogosto je dvigovanje bremen na ali nad višino ramen. Delavke so redno primorane potiskati bremena, ki presegajo njihovo lastno težo. Pogosto je tudi prenašanje in prekladanje bremen, ki presegajo razumno in sprejemljivo težo. Stanje v dejavnosti trgovine, kjer je zaposlenih preko 100.000 delavk in delavcev, je tako alarmantno. Vse večje obremenitve in slabi delovni pogoji odvračajo mlade in brezposelne. Obstoječega kadra je posledično premalo, kar vodi v izčrpanost, bolniške odsotnosti ali celo invalidnost.
Na podlagi pravilnika in s pomočjo orodja za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen bodo vsi delodajalci obvezani pripraviti oceno tveganja. Glede na ugotovljeno stopnjo ocene tveganja pravilnik jasno določa ukrepe, ki jih morajo delodajalci izvesti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavk. Ob visoki stopnji tveganja za varnost in zdravje bodo delodajalci primorani zagotoviti uporabo dvižnih in drugih pripomočkov. Posebno pozornost pravilnik namenja varovanju mlajših ter starejših delavcev, žensk, nosečnic ter tistih delavcev, za katere izvajalec medicine dela ugotovi zdravstvene omejitve.
Pravilnik sprejemamo v času, ko že tako slabe delovne pogoje v skladiščih, trgovinah, logističnih centrih ter proizvodnih obratih, dodatno načenja povečano izkoriščanje delovne sile. Povečano izkoriščanje je posledica iskanja dodatnih profitov, izraža pa se kot pritisk na delovne ljudi, da v enakem času opravijo več dela. Povečanje izkoriščanja po eni strani pomeni profite za lastnike kapitala po drugi pa iztrošenost, bolezni, poškodbe, invalidnosti ter vsesplošno poslabšanje zdravja delovnih ljudi.
Prehodno obdobje za uveljavitev pravilnika je 12 mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V tem času bodo na osrednjem državnem portalu (gov.si) objavljene tudi praktične smernice za ocenjevanja tveganj pri ročnem premeščanju bremen. Ministrstvo za delo bo tekom prehodnega obdobja zagotovilo tudi ustrezna usposabljanja.
VIR: Korak naprej pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavk in delavcev | GOV.SI
Sprejet Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP)
Informacija o novostih in ukrepih, ki jih prinašata novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) in Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ZIUOPZP)
Državni zbor je 9. 8. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F). Zakon je bil v Uradnem listu RS (št. 88/2023) objavljen dne 10. 8. 2023, veljati pa je začel naslednji dan po objavi, to je 11. 8. 2023. Novosti, ki jih je prinesla novela ZOPNN-F in spadajo v delovno pristojnost Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), so objavljene na spletni strani FURS. Dne 31. 8. 2023 je Državni zbor sprejel še Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). Zakon je bil v Uradnem listu RS (št. 95/2023) objavljen dne 1. 9. 2023, veljati pa je začel naslednji dan po objavi, to je 2. 9. 2023.
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) prinaša poleg sprememb nekaterih določb ZOPNN-F tudi nekatere nove ukrepe. V nadaljevanju so skupaj predstavljeni vsi veljavni ukrepi v zvezi z odpravo posledic poplava in plazov avgusta 2023 (tako po ZOPNN-F kot po ZIUOPZP), ki spadajo v pristojnost FURS.
1. ZAČASNI UKREP POMOČI ZA SAMOZAPOSLENE (47. člen – 51. člen ZOPNN-F in 9. – 11. člen ZIUOPZP)
Upravičenec do pomoči za samozaposlene je oseba (samozaposleni, družbeniki in kmetje), ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023.
Kot pogoj je določeno tudi, da upravičena oseba na dan oddaje izjave nima neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ v višini 50 evrov ali več in ima predložene vse obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico. (eKarticaO – davki, prispevki, trošarine in eKarticaC – carine, druge denarne nedavčne obveznosti).
Pomoč bo izplačana za mesece avgust, september, oktober, november in december 2023, ter znaša:
- 1.200 eurov na mesec za samozaposlene;
- 760 eurov na mesec za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije;
- 1.020 eurov na mesec za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za izplačilo pomoči za samozaposlene upravičenec preko informacijskega sistema FURS (eDavki) predloži izjavo, ki je skladno s prvim odstavkom 50. člena ZOPNN-F informacija javnega značaja. Izjava bo na voljo na eDavkih do konca septembra 2023, prvo izplačilo pa bo izvedeno 10. oktobra 2023. Ko bo izjava na voljo, bo FURS zavezance o tem tudi obvestil.
Do pomoči so sicer upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 glede na leto 2022 upadli za najmanj 25 odstotkov. Če ni posloval v celotnem letu 2022 oziroma 2023, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 znižali za več kot 25 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022. Če v letu 2022 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplave iz avgusta 2023 znižali za več kot 25 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2023 do 31. julija 2023.
Ker podatki za leto 2023 še niso na voljo, se izjava poda na podlagi ocene upada prihodkov. Če bo na podlagi dejanskih podatkov za leto 2023 ugotovljeno, da pogoj upada prihodkov ni bil izpolnjen, bo celotno prejeto pomoč potrebno vrniti.
Pomoč za samozaposlene je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov (v davčnem obračunu DohDej se izvzame iz prihodkov v točki 2.8).
2. ZAČASNI UKREP DODATNA OLAJŠAVA ZA DONACIJE ZA LETO 2023 (53. člen ZOPNN-F)
Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 ter zavezanec po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2, ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko poleg zmanjšanja davčne osnove po prvem in drugem odstavku 59. člena ZDDPO-2 oziroma po prvem in drugem odstavku 66. člena ZDoh-2, uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023, plačan na za ta namen posebej oblikovan račun Republike Slovenije, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
Za znesek iz prejšnjega odstavka se šteje znesek vseh plačil do 31. decembra 2023 na za ta namen posebej oblikovan račun Republike Slovenije.
3. ZAČASNI UKREP NA PODROČJU ENKRATNE SOLIDARNOSTNE POMOČI (52. člen ZOPNN-F in 61. člen ZIUOPZP)
Za primere enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, je določeno, da se le-ta ne všteva v davčno osnovo do 10.000 eurov. Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
V teh primerih bo torej višina neobdavčenega zneska enkratne solidarnostne pomoči znašala 10.000 eurov namesto splošno veljavne višine 2.000 eurov. Znesek te enkratne solidarnostne pomoči se v delu, ki presega 10.000 eurov, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Iz navedenega izhaja, da morajo biti za davčno obravnavo enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- delojemalec je utrpel hujšo škodo zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023
- delodajalec enkratno solidarnostno pomoč izplača v letu 2023
- delojemalcu je nastala takšna (hujša) škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
Delodajalec mora kot plačnik davka po 58. členu ZDavP-2 zagotoviti pogoje in poznati okoliščine posameznega primera, da bo pravilno izračunal davčni odtegljaj od dohodkov iz delovnega razmerja. V primeru izplačila enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F mora tako delodajalec za vsak posamičen primer zagotoviti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz te določbe. Pogoj, da se lahko uporabi davčna obravnava enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F, je neposredna prizadetost delojemalca zaradi poplav v avgustu 2023, kot je primeroma poškodovanje ali uničenje nepremičnine v kateri biva ali poškodovanje ali uničenje opreme nepremičnine v kateri biva.
Delojemalec mora pred izplačilom enkratne solidarnostne pomoči po tej določbi, delodajalcu nastalo škodo izkazati z ustreznimi dokazili o nastanku takšne škode, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje, npr.: zapisnik o prijavi škodnega dogodka na delojemalčevemu prebivališču zavarovalnici, cenitve, fotografije, iz katerih je razvidna škoda na delojemalčevemu prebivališču, računi popravil, dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode, ipd.
Ob upoštevanju visokega zneska enkratne solidarnostne pomoči ter težav, povezanih z delnim izplačilom, ki je lahko v naravi denarju ali naravi (kadar je težko zagotoviti povsem enkratno izplačilo), se z 61. členom ZIUOPZP odstopa od zahteve po izključno enkratnem izplačilu. Kljub temu pa ostajajo nespremenjeni drugi opredeljeni pogoji, kot jih določa 52. člen ZOPNN-F. To vključuje ohranitev skupnega zneska neobdavčene solidarnostne pomoči v višini 10.0000, izplačila so dovoljena med 4. avgustom in koncem leta 2023, pomoč se nanaša na hujšo škodo, ki jo je delojemalec utrpel zaradi poplav in plazov v avgustu 2023.
Določba 61. člena ZIUOPZP predvideva tudi možnost za popravke obračunov za nazaj, za tiste prejemnike solidarnostne pomoči, ki so na razliko nad 2.000 evrov plačali odtegljaj (akontacijo dohodnine in prispevke) oziroma za tiste, ki so plačali davčni odtegljaj za večkratna izplačila do uveljavitve tega zakona.
4. UGODNA DAVČNA OBRAVNAVA ZA UNIČENO OPREMO (20. člen ZIUOPZP)
Zavezancu po ZDDPO-2 ter zavezancu po ZDoh-2 ne glede na šesti odstavek 55.a člena ZDDPO-2 oziroma šesti odstavek 66.a člena ZDoh-2 ni treba povečati davčne osnove, če je do odtujitve opreme prišlo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.
5. ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE OD KATASTRSKEGA DOHODKA ZA LETO 2023 (21. člen ZIUOPZP)
Ne glede na prvi odstavek 71. člena ZDoh-2 se za leto 2023 na parcelah kmetijskih zemljišč, ki so jih prizadeli poplave in plazovi, s stopnjo poškodovanosti 50 % ali več, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2023. Stopnja poškodovanosti iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi končne ocene škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podatke o poškodovanosti zemljiških parcel ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pošlje Finančni upravi Republike Slovenije do 30. januarja 2024.
6. ZAČASNI UKREP SOLIDARNOSTNE DELOVNE SOBOTE IN PRISPEVEK (101. člen ZIUOPZP)
ZIUOPZP uvaja začasni ukrep delovne sobote in prispevek, da bi zagotovili sredstva za pomoč pri omilitvi škode nastale zaradi poplav in plazov. Tako lahko delodajalec po posvetovanju s sindikatom, svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če slednjega ni, pa s samimi delavci določi največ eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.
Delavec lahko opravlja delo na solidarnostno soboto samo ob predhodnem pisnem soglasju ter prispeva znesek plače za Sklad za obnovo Slovenije. Znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in prispevkih za socialno varnost predstavlja prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo je enak znesku, ki ga prispeva delavec.
Delodajalec sam izračuna prispevke (delojemalca in delodajalca) za Sklad za obnovo Slovenije v obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije in jih predloži FURS v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto ter plača v desetih dneh po predložitvi obračuna na vplačilni podračun države: SI56011008881000030, referenca 19DŠ-27006.
Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije vsebuje podatke, potrebne za identifikacijo delodajalca (firma ali ime, sedež, davčna številka) in posameznega delavca (ime in priimek, naslov, davčna številka), ter podatke o skupnem prispevku delavcev ter prispevku posameznega delavca za posamezno solidarnostno delovno soboto ter podatek o prispevku delodajalca za posamezno solidarnostno delovno soboto.
Obrazec obračuna bo na voljo za oddajo preko sistema eDavki, predvidoma v začetku oktobra 2023. Vse informacije v zvezi s tem bodo delodajalcem na voljo na portalu eDavki.
7. OBVEZNI SOLIDARNOSTNI PRISPEVEK (102. člen ZIUOPZP)
Za leti 2023 in 2024 se uvaja obvezni solidarnostni prispevek za obnovo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OSP).
Zavezanci za plačilo OSP:
- fizične osebe (rezidenti Republike Slovenije, ki so zavezanci za dohodnino za leto 2023 oziroma 2024 )
- pravne osebe (zavezanci v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za leto 2023 oziroma 2024, razen zavezancev, ki so po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, opredeljeni kot zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Osnova za obračun OSP:
- Vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z Zakonom o dohodnini, vštevajo v letno davčno osnovo za leto 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo, z izjemo plačila za poslovno uspešnost.
- Za dohodke iz dejavnosti je osnova za obračun OSP davčna osnova dohodka iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024.
- Za dohodke, ki se v skladu z Zakonom o dohodnini ne vštevajo v letno davčno osnovo (razen dohodkov iz dejavnosti, dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo) in so prejeti oziroma doseženi v letu 2023 oziroma 2024, je osnova za OSP vsota bruto dohodkov, zmanjšanih za davčno priznane stroške.
- Za pravne osebe je osnova za obračun OSP davčna osnova po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024 oziroma za davčno obdobje, ki se začne v letu 2023 oziroma 2024.
Osnova za obračun OSP se določi na podlagi podatkov za odmero dohodnine za leto 2023 oziroma 2024, dokončnih odločb o odmeri dohodnine od dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, obračunov davčnega odtegljaja od dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter obračunov davka od dohodkov pravnih oseb.
Obveznega solidarnostnega prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka od bruto dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine in dohodkov iz dejavnosti ne presega 35 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2023 oziroma za leto 2024.
Stopnja za izračun OSP je 0,3% oziroma 0,8% za pravne osebe in osebe, ki opravljajo dejavnost.
OSP se ne šteje za odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini.
Odmerjen oziroma obračunan OSP se za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote, in sicer največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka po102. členu ZIUOPZP.
OSP bo odmerjen:
- v okviru letne odmere dohodnine,
- z odločbo (fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ter fizičnim osebam, ki so prejele dohodke, ki se ne vštevajo v letno odmero dohodnine (dohodki iz kapitala in najema)),
- z obračunom (pravne osebe obvezni solidarnostni prispevek obračunajo same na način, v rokih in po postopku obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma 2024).
Obvezni solidarnostni prispevek se zbira na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike Slovenije in je vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije.
8. ZBIRANJE IN RAZDELJEVANJE SREDSTEV V OKVIRU GASILSTVA (19. člen ZIUOPZP)
Skladno z 19. členom ZIUOPZP se v obdobju od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 za prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah, prizadetih zaradi poplav in plazov, kot del njihove naloge šteje tudi zbiranje in razdeljevanje denarnih in drugih sredstev fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov. Od denarnih in drugih sredstev, ki jih fizične osebe prejmejo v skladu s tem členom se ne plača dohodnine.
9. DAVČNA OBRAVNAVA NASTANITEV IN Z NJIMI POVEZANIH ODHODKOV (122. člen ZIUOPZP)
Z začasnim ukrepom se zagotavlja ugodnejša davčna obravnava za osebe, ki so bile zaradi utrpljene hujše škode na osebnem premoženju v naravni nesreči poplave v avgustu 2023 primorane poiskati novo ali začasno nastanitev, ter za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki tem osebam zagotovijo nastanitev.
Tako se dohodek v obliki brezplačne uporabe nastanitvenih zmogljivosti ali v obliki zagotovitve nastanitve s plačilom znižane najemnine, ki ga prejmejo osebe, ki so bile zaradi utrpljene hujše škode na osebnem premoženju zaradi poplav in plazov v avgustu 2023 primorane poiskati novo ali začasno nastanitev, do konca leta 2024 ne šteje za dohodek po Zakonu o dohodnini, ne glede na to, od koga bodo navedeno nastanitev prejele v uporabo.
Zavezancu po ZDDPO-2 ali zavezancu po ZDoh-2, ki opravlja dejavnost in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, ki osebam zagotovi nastanitev po prejšnjem odstavku, pa se pri ugotavljanju davčne osnove, ne glede na določbe ZDDPO-2, ki urejajo priznavanje odhodkov, priznajo odhodki, ki nastanejo v zvezi s to nastanitvijo do konca leta 2024.
10. STOPNJA DDV ZA GASILSKO OPREMO (121. člen ZIUOPZP)
Določa se posebna nižja, to je 5 odstotna stopnja DDV za dobavo tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo pri intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim službam ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih, v skladu z Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. aprila 2022, str. 1). Seznam blaga, za katerega se uporabi posebna nižja stopnja DDV, bo določil minister, pristojen za finance v 15 dneh od uveljavitve zakona, v soglasju z ministrom, pristojnim za gasilstvo.
Vračila in nadzor vračil upravičenj
1) OBVEZNOST VRAČILA ZA DELODAJALCA, KI JE PREJEL POVRAČILO IZPLAČANIH NADOMESTIL PLAČE DELAVCEM, KI ZARADI VIŠJE SILE ZARADI POSLEDIC NARAVNE NESREČE NE MOREJO OPRAVLJATI DELA (24. člen ZOPNN-F)
S četrtim odstavkom 24. člena ZOPNN-F je določeno, da mora delodajalec, ki je prejel povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti FURS v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema povračila izplačanih nadomestil plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanje obveznosti vračila prejetih sredstev iz tega odstavka izvaja FURS; ki za ta postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
Če obveznost vračila povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, ni plačana v prej navedenem roku, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Kako se vloži izjava za vračilo?
Zavezanec bo izjavo za vračilo prejetih upravičenj vložil preko portala eDavki. Ko bo izjava na voljo, bo FURS o tem obvestil zavezance preko portala eDavki.
Kdaj je rok za vložitev izjave?
Rok za vložitev izjave je najpozneje v dveh mesecih po izplačilu dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih od 3. avgusta 2023 oziroma za leto 2023.
2) OBVEZNOST VRAČILA ZA DELODAJALCA, KI JE PREJEL DELNO POVRAČILO IZPLAČANIH NADOMESTIL PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO (40. člen ZOPNN-F)
Z osmim odstavkom 40. člena ZOPNN-F je določeno, da mora delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti FURS v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila izplačanih nadomestil plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanje obveznosti vračila prejetih sredstev iz tega odstavka izvaja FURS; ki za ta postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
Če obveznost vračila povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, ni plačana v prej navedenem roku, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Kako se vloži izjava za vračilo?
Zavezanec bo izjavo za vračilo prejetih upravičenj vložil preko portala eDavki. Ko bo izjava na voljo, bo FURS o tem obvestil zavezance preko portala eDavki.
Kdaj je rok za vložitev izjave?
Rok za vložitev izjave je najpozneje v dveh mesecih po izplačilu dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih od 3. avgusta 2023 oziroma za leto 2023. V kolikor delodajalec v navedenem roku ne obvesti FURS o neizpolnjevanju pogojev izplačila dobička, deležev in nagrad, so v 46. členu določene globe.
3) OBROČNO VRAČILO V PRIMERU NEIZPOLNJEVANJA POGOJEV
ZOPNN-F v 44. členu določa, da lahko FURS oziroma ZRSZ, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi tega zakona, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek obveznosti (vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
Če prejemnik sredstev, ki mu je bilo odobreno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. V izreku odločbe, s katero se dovoli obročno plačilo, je prejemnik sredstev posebej opozorjen na posledice zamude.
ZOPNN-F predvideva tudi možnost zavarovanja plačila teh obveznosti, pod pogoji, ki jih določa ZDavP-2. Subsidiarna uporaba pravil ZDavP-2 pa je določena tudi za vsa ostala vprašanja odločanja o obročnem plačilu, ki niso posebej urejena v tem členu.
VIR: Gov.si
Celoten dokument si naložite TUKAJ >
Informacija o nadomestilu plač prostovoljcem za pomoč pri odpravljanju posledic poplav v avgustu
Zahtevek za nadomestilo plače za zaposlenega, ki je kot prostovoljec opravljal naloge zaščite, reševanja in pomoči, vloži delodajalec na Upravo za zaščito in reševanje (URSZR).
Prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav. Prostovoljec izkazuje upravičenost do odsotnosti na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu. Nadomestila plač teh prostovoljcev bo v celoti izplačala Uprava za zaščito in reševanje.
Zahtevek za povračilo nadomestila plače vloži delodajalec na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, prek Uprave za javna plačila, kot e-račun in mora v vsebovati:
- e-račun vlagatelja zahtevka skupaj s prilogami v elektronski obliki:
- izpolnjen in podpisan obrazec zahtevka, ki ne sme obsegati več kot za sedem delovnih dni, ki je priloga te informacije,
- potrdilo o udeležbi na prostovoljskem opravljanju nalog pomoči ob poplavah v avgustu 2023, ki ga izda prostovoljska organizacija.
V pristojnosti vsakega delodajalca je, da delavcu/prostovoljcu pravilno določi plačo, ter da od URSZR zahteva povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo.
Delodajalec tudi jamči za resničnost posredovanih podatkov navedenih v zahtevku ter tudi da za isti čas ni vložil zahtevka za povračilo nadomestila plače za delavca, na primer zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ali za delno povračilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
