Dvig minimalne plače za 100 evrov
V Uradnem listu Republike Slovenije je objavljen Sklep ministra v skladu s katerim bo bruto minimalna plača za delo opravljeno po 1. januarju 2023 znašala 1.203,36 evra, kar pomeni 12-odstotni dvig.
Skladno z obstoječim Zakonom o minimalni plači mora biti znesek minimalne plače določen v višini, ki ne sme biti nižja od 120 in ne višja od 140 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Upoštevaje tudi rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Minimalni življenjski stroški, izračunani v oktobru 2022, znašajo 669,83 evra.
Minimalna plača se mora vsako leto prav tako uskladiti najmanj z zneskom rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, ki znaša 10,3 odstotka.
Neto minimalna plača za samsko osebo brez otrok bo po novem znašala 878,48 evra. Povišanje tega zneska za 12,85 odstotka (iz 778,48 evra), pa ob spremembi zneska (bruto) minimalne plače vključuje tudi učinek letošnjih sprememb dohodninske zakonodaje.
Vir: GZS.si
Prijava nezgode in poškodbe pri delu
Nezgoda in poškodba pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.
Prijava na Inšpektorat RS za delo (IRSD)
Delodajalec mora Inšpektoratu RS za delo (IRSD) prijaviti vsako smrtno nezgodo, vsako nezgodo pri delu, katere posledica je več kot tri dni odsotnosti delavca z dela, vsako kolektivno nezgodo pri delu (poškodovanih več delavcev, ne glede na število dni odsotnosti z dela).
Prijava na ZZZS in NIJZ
Zaradi izvajanja nalog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) mora delodajalec prijaviti vsako poškodbo pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan bolniške odsotnosti z dela.
Prijava nezgode in poškodbe pri delu prek portala SPOT
s 1. septembrom 2022 se je papirni obrazec ER-8 ukinil. Delodajalec, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS), prijavo nezgode in poškodbe pri delu uredi prek portala SPOT.
- delodajalec mora nezgodo in poškodbo prijaviti takoj oziroma v najkrajšem možnem času,
- na portalu SPOT delodajalec izpolni podatke splošnega dela obrazca,
- vpisani podatki bodo posredovani na IRSD, ZZZS ter NIJZ,
če se oddana prijava nanaša na osebo, ki ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, bo prijava dostopna osebnemu zdravniku poškodovanca, da izpolni zdravstveni del prijave (poročilo zdravnika),
Vir: spot.gov.si
Vsi poslovni subjekti morajo imeti odprt transakcijski račun
V skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2) morajo imeti vsi poslovni subjekti (to so vse osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence, torej gospodarske družbe, samostojni podjetniki, društva, zavodi in tako dalje) odprt transakcijski račun (v nadaljevanju: račun) pri ponudniku plačilnih storitev to je pri banki ali hranilnici.
Če poslovni subjekt nima odprtega računa, to predstavlja prekršek, za katerega je predpisana globa v razponu od 800 evrov do 30.000 evrov za poslovni subjekt ter od 400 evrov do 4000 evrov za njegovo odgovorno osebo, odvisno od oblike ter velikosti poslovnega subjekta. Ob ugotovljeni kršitvi navedene obveznosti Finančna uprava uvede prekrškovni postopek in kršitelja ter odgovorno osebo sankcionira z izrekom globe.
Poudariti je treba, da pri obveznosti odprtega računa za poslovne subjekte ni nikakršnih izjem. Morebitna poslovna neaktivnost/mirovanje poslovnega subjekta ali morebitna zavrnitev odprtja računa ali enostransko zaprtje računa s strani ponudnika plačilnih storitev ne predstavlja zakonitega razloga za neizpolnitev zakonske obveznosti odprtega računa.
Vir: GZS.si
Vse do 28. Februarja je čas za napoved oddajanja premoženja v najem
V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N), ki je bil v Uradnem listu RS objavljen 27.12.2022, je odslej možno oddati napoved dohodkov iz oddajanja premoženja v najem do 28. februarja (in ne več do 15. januarja), kot je to veljalo do sedaj.
V skladu s 325. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) namreč dohodnino od obresti, dividend in dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna:
- plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja,
- davčni organ v odločbi, ki jo izda na podlagi napovedi zavezanca.
Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti, dividend ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. Pri tem se v skladu z 58. členom ZDavP-2 za plačnika davka šteje samostojni podjetnik posameznik ter pravne osebe, ki v svoje breme izplačajo dohodek, razen nekatere izjeme, ki jih določa zakon.
V kolikor pa dohodek iz oddajanja premoženja v najem izplača oseba, ki ni plačnik davka, pa davčni organ dohodek iz oddajanja premoženja v najem ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
Vir: FinD-INFO.si
Višja urna postavka za delo dijakov in študentov
Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Ob spremembi minimalne plače minister, pristojen za delo, določi nov znesek minimalne bruto urne postavke.
Minister, pristojen za delo, je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, znaša 1.203,36 evra.
Na tej podlagi je minister za delo določil novo minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov, in sicer v višini 6,92 eura. Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del je začel veljati naslednji dan po objavi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vir: GZS.si
Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri odmeri dohodnine za leto 2022
Rok za oddajo vloge je 6. februar 2023. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2023, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga.
Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal te olajšave, in tisti, ki želi medletno uveljavljeno olajšavo spremeniti, mora vložiti »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine«.
Vlogo lahko zgolj preko eDavkov oddate do 20. februarja 2023
Vlogo v papirnati obliki je mogoče oddati do 6. februarja 2023.
Pri optimiziranju davčne obveznosti z vidika uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane si lahko zavezanci pomagajo s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki (na tej strani kliknite na povezavo “Napoved za odmero dohodnine 2022“).
Vir: Gov.si
Pavšalni prispevki za ZZ so od januarja 2023 višji za približno 7 %
Preglednica pavšalnih prispevkov za leto 2023 – prvo trimesečje:
Vir: Računovodja.com
FURS: Podjetniki pozor: po novem je rok za plačilo akontacije dohodnine 20. v mesecu
Doslej so samostojni podjetniki in druge fizične osebe z dejavnostjo predhodno akontacijo dohodnine plačevali do 10. v mesecu, prispevke za socialno varnost pa do 20. v mesecu. Od letos sta omenjena roka poenotena, kar pomeni, da se lahko tudi predhodna akontacija dohodnine plača do 20. v mesecu.
Sprememba roka za plačilo predhodne akontacije dohodnine je bila določena s spremembo 298. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N), ki je začela veljati konec lanskega leta.
Na ta način lahko predhodno akontacijo dohodnine in vse štiri obvezne prispevke za socialno varnost poravnate z enim plačilom. Kako to storite? Plačilo izvedite z e-računom. Z e-računom za plačilo obveznih dajatev z enim plačilom plačate obvezne dajatve, obračunane z različnimi obračuni davka, ki zapadejo v plačilo istočasno in so prihodek različnih blagajn javnega financiranja (npr. prispevki za socialno varnost in predhodna akontacija dohodnine). E-račun, ki ga boste prejeli v spletno banko nekaj dni pred iztekom roka za plačilo, bo vseboval vse podatke potrebne za izvršitev plačila, zato vam podatkov ne bo več treba vnašati v plačilni nalog. Prav tako se zmanjša tveganje, da bi pozabili plačati davčne obveznosti.
Prijavo na prejem e-računa za plačilo obveznih dajatev oddajte v svoji spletni banki. Na strani Finančne uprava je na voljo poseben letak z več informacijami glede e-računa.
Kakšna je minimalna plača v drugih evropskih državah (seznam)
Minimalna plača se je v Sloveniji dvignila za 100 evrov neto in bo po novem znašala 878 evrov neto. Pred tem je bila minimalna plača 778,48 evra neto oziroma 1.074,43 evra bruto. Slovenija ni edina država, ki se je pod pritiskom visoke inflacije — ta je v evrskem območju lani znašala 10,1 odstotka, v Sloveniji 10,8 odstotka — odločila za ta korak.
Vir: N1info.si
Urad RS za preprečevanje pranja denarja
Seznam držav, ki imajo po podatkih mednarodnih organizacij pomanjkljivo zakonodajo ali je ne izvajajo v celoti oziroma se države povezuje z drugimi tveganji, ki lahko vplivajo na uspešnost boja zoper pranje denarja in financiranje terorizma.
Vir: Gov.si