PKP9 – kaj je prinesel?

Finančna uprava RS je pripravila nov dokument s pogostimi vprašanji in odgovori v zvezi z ukrepi na davčnem področju, ki jih objavljamo v nadaljevanju.

1. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021

  • Kdo je upravičen do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 in kakšne pogoje mora izpolnjevati?
  • Kakšen pogoj upada prihodkov morajo izpolnjevati upravičenci do pomoči za financiranje regresa za letni dopust?
  • Kdo ni upravičen do pomoči za financiranje regresa za letni dopust
  • V kakšni višini se izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust
  • Za katere zaposlene in katero obdobje je upravičenec upravičen do pomoči za financiranje regresa za letni dopust?
  • Ali je upravičenec, ki zamuja z izplačilom regresa za letni dopust za leto 2021 upravičen do pomoči za financiranje regresa za letni dopust?
  • Kako upravičenec popravi oz. stornira izjavo NF-SubvMP za posamezno mesečno obdobje?
  • V katerem primeru mora upravičenec vrniti prejeto pomoč za financiranje regresa za letni dopust?
  • Ali pomoč za financiranje regresa za letni dopust predstavlja državno pomoč?

2. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas

  • V katerem primeru mora delodajalec vrniti prejeta povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas?

3. Oprostitev plačila DDV od pridobitev in dobav zaščitne in medicinske opreme po ZIUPGT

  • Kateri davčni zavezanec lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV po ZIUPGT?
  • Za katero obdobje pridobitev/dobav zaščitne in medicinske opreme velja oprostitev plačila DDV?
  • Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za oprostitev plačila DDV od pridobitve in dobave tega blaga?
  • Katera zaščitna in medicinska oprema je predmet te oprostitve plačila DDV?
  • Ali lahko v tem trenutku uveljavljamo oprostitev plačila DDV po ZIUPGT?
  • Ali so plačila DDV oproščene tudi storitve (stroški), ki so povezane z oproščeno dobavo blaga?
  •  Katere podatke mora navesti na računu davčni zavezanec, ki uveljavlja to oprostitev plačila DDV?
  •  Ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV za blago, ki ga bo dobavil upravičeni osebi?
  •  Kako uveljaviti oprostitev za dobave/pridobitve blaga, opravljene pred uveljavitvijo  ZIUPGT?
  •  Kako se predloži poročilo o opravljenih oproščenih dobavah/pridobitvah tega blaga znotraj Unije?
  •  Kdaj je treba predložiti poročilo?
  •  Kako se poroča o dobavah, opravljenih od 1. maja 2021 do uveljavitve ZIUPGT?
  •  Kako se poroča o dobavi, če dobavitelj prejme izjavo upravičene osebe kasneje, po opravljeni dobavi?
  •   Kakšno je postopanje, kadar davčni zavezanec ugotovi, da je napačno izpolnil poročilo za preteklo obdobje?

Dokument z odgovori na posamezna vprašanja si lahko naložite na FURS-ovi strani tukaj:  https://www.fu.gov.si/datoteka.php?src=fileadmin/Internet/Poslovni_dogodki/Pogosta_vprasanja_interventni_ukrepi_PKP9.docx

Dodatna pojasnila pa si lahko ogledate tudi na povezavi spodaj:

2a-Pojasnila-SDC-po-PKP9-posodobljena-verzija-21.7.2021-2-002.pdf (gov.si)

Pogoji za podaljšane in prenovljene ukrepe skladno z ZIUPGT (dopolnjeno 22. 7. 2021)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je dne 16. 7. 2021 objavilo pojasnila glede izvajanja ukrepa povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas skladno z novosprejetim Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) ter drugimi ukrepi, sprejetimi na podlagi tega zakona in Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ). Celotno besedilo pojasnil je dostopno tu.

Dne 22. 7. 2021 je bila objavljena sprememba pojasnila MDDSZ glede roka za vložitev vloge.

Pojasnila MDDZS so še posebej pomembna z vidika izvajanja ukrepa povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas, saj podrobneje opisujejo pogoje, ki jih morajo izpolniti delodajalci, ki želijo biti deležni tega ukrepa. Posebej izpostavljamo naslednji del pojasnil.

“V zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 15. člena ZIUPGT, ki določa, da mora biti opravljanje gospodarske dejavnosti s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno, MDDSZ podaja sledeča pojasnila.

Da je delodajalcu opravljanje dejavnosti onemogočeno ali omejeno, mora torej izhajati iz predpisa Vlade Republike Slovenije. V kolikor s predpisom opravljanje dejavnosti ni onemogočeno ali omejeno, delodajalec do povračila nadomestila plače ni upravičen.

MDDSZ pojasnjuje, da tretja alineja prvega odstavka 15. člena ne določa, da mora biti opravljanje dejavnosti s predpisom Vlade RS onemogočeno v celoti, kar pomeni, da je lahko onemogočeno tudi delno oziroma zadošča, če je opravljanje gospodarske dejavnosti omejeno. V tem delu gre za omilitev pogoja kot je bil do sedaj določen pri povračilu nadomestila plače za delavce, ki so bili napoteni na čakanje na delo doma. Pri presoji tega pogoja se upoštevajo tisti predpisi, ki neposredno onemogočajo opravljanje točno določene gospodarske dejavnosti in se tudi sklicujejo na točno določeno gospodarsko dejavnost. Ravno tako se pri presoji tega pogoja upoštevajo tudi predpisi, ki omejujejo opravljanje določene gospodarske dejavnosti in se nanjo tudi sklicujejo (npr. omejitev zasedenosti nastanitvenih kapacitet). V kolikor pa kakšen splošni predpis posredno omejuje ali onemogoča opravljanje neke gospodarske dejavnosti (npr. omejitev števila ljudi na določenem prostoru oziroma po kvadraturi) se bo pri presoji pogoja upošteval tudi tak predpis v kolikor neposredno vpliva oziroma omejuje opravljanje določene gospodarske dejavnosti. V okviru pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT je torej za odločanje pomembno ali je opravljanje gospodarske dejavnosti s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno. Ob tem poudarjamo, da je v veljavi več različnih odlokov Vlade RS, ki posredno ali neposredno omejujejo ali onemogočajo opravljanje različnih gospodarskih dejavnosti in ki se sproti spreminjajo in dopolnjujejo, zato je potrebno ves čas spremljati odloke Vlade RS in njihove morebitne spremembe.

Ni pa po mnenju MDDSZ mogoče šteti, da je opravljanje gospodarske dejavnosti kot take onemogočeno ali omejeno v smislu izpolnjevanja pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGTče so določeni zgolj pogoji pod katerimi se lahko gospodarska dejavnost opravlja, če le ti izhajajo zgolj iz varnostnih (preventivnih) razlogov zaradi preprečevanja širjenja okužb (npr. zagotavljanje ustreznega zračenja prostorov, zagotavljanje minimalnega stika med strankami oziroma potrošniki, razkuževanje prostorov in podobno). Ravno tako MDDSZ še posebej opozarja, da zahteva po t.i. »PCT« (npr. za vstop v gostinski lokal, kinematografe, organizirane dogodke in podobno) ter pogoji, ki veljajo za prehod državnih mej (trenutno t.i. »PCT«) ne štejejo za omejitev v smislu izpolnjevanja pogoje iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT. S predpisom Vlade RS mora biti torej biti omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti kot take (neposredno ali posredno kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem odstavku).

Prav tako ni mogoče šteti, da je opravljanje gospodarske dejavnosti kot take onemogočeno ali omejeno v smislu izpolnjevanja pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT v primeru, ko je opravljanje gospodarske dejavnosti delodajalca omejeno ali onemogočeno posredno zaradi tretjih subjektov. Navedeno pomeni, da delodajalec, ki ne more ali omejeno opravlja gospodarske dejavnosti zaradi svojih poslovnih partnerjev, katerim je dejansko onemogočeno ali omejeno opravljanje dejavnosti (na primer: avtobusni prevozniki omejeno opravljajo dejavnosti, ker je število turistov zmanjšano ali svetovalno podjetje omejeno opravlja dejavnost, ker se njegovi poslovni partnerji ne odločajo za njegove storitve, ipd.), ni upravičen do povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas od polnega. Do povračila nadomestila plače je lahko namreč upravičen zgolj neposredno tisti delodajalec, katerega opravljanje gospodarske dejavnosti je onemogočeno ali omejeno s predpisom Vlade.

Nadalje MDDSZ pojasnjuje, da se pri odločanju ne bo upoštevala zgolj glavna dejavnost, ki jo delodajalec opravlja, temveč vse dejavnosti, pri čemer je pa pogoj, da je delavec v tej dejavnosti dejansko zaposlen in bi, če opravljanje dejavnosti s predpisom ne bi bilo onemogočeno ali omejeno, dejansko opravljal delo v tej dejavnosti.

MDDSZ dodatno opozarja, da 26. člen ZIUPGT določa, da so delodajalci upravičeni do izvajanja ukrepa odreditve dela s skrajšanim delovnim časom tudi v primeru, če jim delno povračilo nadomestila plače po ZIUPGT ne bo dodeljeno ali zanj ne bodo zaprosili. Navedeno pomeni, da delodajalec delavcem lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom od polnega na način kot je določeno z ZIUPGT in v tem primeru za delavca in delodajalca veljajo obveznosti in pravice kot so določene v tem poglavju, vendar  je delodajalec do povračila nadomestila plače upravičen zgolj v primeru, če izpolnjuje vse pogoje za upravičenost do povračila nadomestila plače kot so določeni z ZIUPGTNpr.: v primeru, da delodajalec sicer izpolnjuje ostale pogoje za priznanje pravice do povračila nadomestila plače, opravljanje gospodarske dejavnosti pa ni ves čas onemogočeno ali omejeno s predpisom Vlade, je delodajalec do povračila nadomestila plače lahko upravičen zgolj za čas, ko je opravljanje gospodarske dejavnosti s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno, delavcem pa je sicer ves čas lahko odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom od polnega. Vendar za čas, ko opravljanje gospodarske dejavnosti s predpisom Vlade ni onemogočeno ali omejeno, stroške nadomestila plače krije delodajalec sam.

Delodajalec ob vložitvi vloge za delno povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas poda izjavo, da mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti na dan vložitve vloge oziroma na prvi dan obdobja za katerega uveljavlja povračilo nadomestila plače (npr. v primeru, da je delavcu bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom dne 1. 7. 2021, ko je bilo opravljanje dejavnosti s predpisom omejeno, ko je delodajalec vložil vlogo 15. dan od odreditve dela s skrajšanim časom, pa opravljanje dejavnosti ni več bilo omejeno, bo štelo, da so pogoji za priznanje pravice izpolnjeni, saj so bili izpolnjeni na prvi dan obdobja za katerega uveljavlja povračilo nadomestila plače). Ob vsakokratnem mesečnem uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače (t.i. zahtevku za izplačilu) nato delodajalec ponovno poda izjavo o tem ali mu je bilo v obdobju za katerega zahteva izplačilo omejeno ali onemogočeno opravljanje dejavnosti in kratko pojasnilo kako oziroma s čem ter ali mu je bilo opravljanje dejavnosti v tem obdobju omejeno ali onemogočeno ves čas ali le delno. Navedeno pomeni, da bo, v kolikor delodajalec na dan vložitve vloge oziroma na prvi dan obdobja za katerega uveljavlja povračilo nadomestila plače ne bo izpolnjeval vseh zakonskih pogojev za priznanje pravice, vloga zavrnjena, delodajalec pa lahko vedno vloži novo vlogo, če se okoliščine spremenijo (npr. če se spremeni odlok Vlade RS), vendar je rok za vložitev vloge 15 dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, kar mora biti razvidno iz predložene odredbe V kolikor bo vlogi ugodeno, ker so v trenutku vložitve vloge izpolnjeni vsi pogoji za priznanje pravice, pa se kasneje predpis Vlade spremeni tako, da pogoji niso izpolnjeni, ker npr. opravljanje gospodarske dejavnosti v vmesnem času ni omejeno ali onemogočeno, pa je dolžan delodajalec to upoštevati pri zahtevku za izplačilo.

Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem povračila nadomestil plač po tem zakonu opravlja ZRSZ, inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 15. do 23. člena ZIUPGT pa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.”

Novica je na voljo tukaj: https://www.ozs.si/novice/pogoji-za-podaljsane-in-prenovljene-ukrepe-skladno-z-ziupgt-dopolnjeno-22-7-2021-60f18ee22114e04d82e2dcde

Koriščenje interventnih ukrepov je možno le ob izvajanju ustrezne glavne dejavnosti

Kot navedeno v članku Z novim interventnim zakonom zagotovljena predvsem dodatna pomoč dejavnostim z omejenim delovanjem lahko nekateri poslovni subjekti na podlagi zadnjega paketa ukrepov oz.  Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) koristijo v zakonu navedene pomoči, če delujejo na področju dejavnosti, ki jih ZIUPGT navaja.

Pri tem pa zakonske določbe pogojujejo koriščenje pomoči glede na:

ZIUPGT določa namreč različna pravila glede uveljavljanja posameznega ukrepa pomoči glede na izvajanje dejavnosti. Tako lahko poslovni subjekti koristijo ukrep pomoči v obliki:

  1. turističnih bonov iz leta 2020, če je poslovni subjekt v skladu z  členom ZIUPGTvpisan v PRS, izvaja zakonsko navedene dejavnosti in je vpisan v Register nastanitvenih obratov (RNO) na dan unovčitve bona (sprememba glede na lanskoletne pogoje koriščenja bona),
  2. bonov iz leta 2021 za področje gostinstva, turizma, športa in kulture, če je ponudnik v skladu s  členom ZIUPGTvpisan v PRS in izvaja kot glavno dejavnost eno izmed navedenih dejavnosti na dan unovčitve bona.

Podrobnejše informacije v zvezi z unovčevanjem bonov so na voljo na spletni strani Finančne uprave RS (FURS): Turistični BON in BON21Nadzor nad koriščenjem bonov izvajata FURS in Tržni inšpektorat, na omenjeni spletni strani pa FURS tudi pojasnjuje kako lahko na portalu eDavki preverite, ali je upravičen ponudnik storitve za unovčitev bona za gostinstvo, turizem, šport in kulturo (BON21). Predvidoma se obe vrsti bona lahko koristita do 31. decembra 2021.

  1. financiranje regresa za letni dopust za leto 2021, če je vlagatelj v skladu s  členom ZIUPGTbil vpisan v PRS do 31. maja 2021 in če kot glavno dejavnost opravlja eno izmed naštetih dejavnosti na dan uveljavitve zakona t.j. 14. julij 2021. Pri tem velja izpostaviti, da mora vlagatelj – pravna ali fizična oseba z dejavnostjo, poleg pogoja dejavnosti, na dan 14. julij 2021 zaposlovati vsaj eno osebo in v izjavi, ki jo predloži FURS od 1. do 30. septembra 2021 dokazati, da je upad prihodkov od prodaje več kot 20 %.
  2. delnega povračila organizacije srečanj in dogodkov, če je upravičenec vpisan v PRS in ima registrirano eno izmed naštetih dejavnosti navedenih v  členu ZIUPGTna dan oddaje vloge za povrnitev stroškov odpovedi ali omejene izvedbe dogodka načrtovanega med 1. avgustom in 31. decembrom 2021.
  3. denarnih povračil filmski in avdiovizualni industriji, če je upravičenec v skladu z  členom ZIUPGTvpisan v PRS in ima registrirano dejavnost 59.110 ali 59.120 na dan oddaje vloge.

Pri opredelitvi glavne dejavnosti je potrebno izhajati iz določb 13. člena Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije, ki določa, da je glavna dejavnost tista dejavnost s katero poslovni subjekt ustvarja pretežni del dodane vrednosti. Če podatka o dodani vrednosti ni, pa se namesto tega upošteva dejavnost, s katero ustvarja največ prihodka ali zaposluje največje število oseb.

Samostojni podjetnik vloži prijavo za spremembo glavne dejavnosti na točki SPOT ali preko portala SPOT. Pri tem velja opozoriti, da mora ob spremembi glavne dejavnosti upoštevati tudi določbe 12. člena Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), na podlagi katerih mora firma (ime) vsebovati oznako, ki nakazuje dejavnost, ki jo opravlja. Kot opozarja Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki odloča o vlogah s.p., mora podjetnik hkrati s spremembo glavne dejavnosti spremeniti tudi firmo s.p., če le-ta po spremembi glavne dejavnosti ne bi bila več ustrezna.

Tudi gospodarska družba vloži prijavo za spremembo glavne dejavnosti na točki SPOT. Dejavnost mora biti navedena v aktu o ustanovitvi. Če ta pogoj ni izpolnjen, mora spremeniti tudi akt o ustanovitvi, o čemer odloča sodišče. Tudi v tem primeru je potrebno upoštevati določbe 12. člena ZGD-1, saj mora firma vsebovati oznako, ki nakazuje dejavnost, ki jo družba opravlja. Pri tem velja izpostaviti, da enostavne spremembe družbe uredijo preko SPOT točk oz. portala SPOT, vse zahtevnejše spremembe vpisa sprememb v PRS pa izvedejo s pomočjo notarja. Prijava za spremembo dejavnosti v PRS, ki je že navedena v aktu o ustanovitvi ali le sprememba kontaktnih podatkov pa se tako lahko vloži na točki SPOT.

Drugi poslovni subjekti (društva, sindikati, nosilci dopolnilne dejavnosti, itd.) lahko prijavo za spremembo glavne dejavnosti vložijo osebno ali po pošti. Če je prijava podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, pa jo lahko pošljejo po elektronski pošti na e-naslov izpostave AJPES. Predlog za spremembo glavne dejavnosti mora upoštevati merila za določitev glavne dejavnosti. Prav tako mora biti dejavnost navedena v aktu o ustanovitvi oziroma mora dovoljenje za njeno opravljanje izhajati iz akta registrskega organa, ki odloča o izpolnjevanju pogojev za opravljanje določene dejavnosti pri posamezni vrsti poslovnega subjekta. Če pogoj ni izpolnjen, mora poslovni subjekt spremembo najprej urediti pri registrskem organu (npr. društva morajo spremembo dejavnosti najprej urediti na upravni enoti).

Nadzor nad navedenimi zakonskimi določbami izvaja FURS, ki bo preverjal tudi vrsto in obdobje izvajanja glavne dejavnosti. Za nepravilnosti pri koriščenju bonov so na primer za pravne osebe zagrožene kazni od 5.000 do 50.000 evrov, za prekršek pa je lahko kaznovan tudi upravičenec do bona, če ga prenese na drugo osebo v nasprotju z zakonskimi določbami in sicer v znesku od 200 do 600 evrov. Glede na to, da SPOT točke v teh dneh prejemajo številne vloge za spremembo glavne dejavnosti pa velja izpostaviti, da FURS podatke o spremembah v PRS prevzema enkrat dnevno, zato je morebiten vpliv spremembe glavne dejavnosti na portalu eDavki razviden naslednji dan po opravljeni spremembi.

Novica je objavljena tukaj: FinD-INFO – Mojca Kunšek: Koriščenje interventnih ukrepov je možno le ob izvajanju ustrezne glavne dejavnosti (findinfo.si)

Kje in kako izkoristiti bone?

Kaj je bon?

Bon je dobroimetje v informacijskem sistemu FURS, ki ga ima vsaka oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (upravičenec do bona) in ga lahko unovči pri ponudnikih storitev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, za plačilo opravljenih dovoljenih storitev. Zanj ni potrebno zaprositi in se ga ne dobi po pošti v fizični obliki.

Vrsta bona

  • TB (turistični bon): Bon z namenom odprave posledic epidemije v turizmu za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma
  • BON21: Bon z namenom odprave posledic epidemije v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi za izboljšanje gospodarskega položaja z vidika spodbujanja potrošnje v gostinstvu,  turizmu, športu in kulturi

Kdo je upravičenec do bona?

  • oseba, ki je imela stalno prebivališče v Sloveniji na dan 13. marec 2020 (velja za TB)
  • oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. junij 2021 (velja za BON21)

Kolikšna je vrednost dodeljenega bona upravičencem?

  • TB:
    • 200 evrov (oseba, ki je bila na dan 13. marec 2020 polnoletna in tudi vse osebe, ki so do konca leta 2020 dopolnile 18 let)
    • 50 evrov (vse ostale osebe)
  • BON21:
    • 100 evrov (oseba, ki je bila na dan 30. junij 2021 polnoletna in tudi vse osebe, ki so do konca leta 2021 dopolnile 18 let)
    • 50 evrov (vse ostale osebe)

Kdo je ponudnik storitev, pri katerem se lahko unovči TB?

Poslovni subjekt, ki je na dan unovčenja bona

  • vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS) in
  • vpisan v Register nastanitvenih obratov (RNO), kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in
  • opravlja katero od dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD):
    • 55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov
    • 55.201 – Počitniški domovi in letovišča
    • 55.202 – Turistične kmetije s sobami
    • 55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom
    • 55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča
    • 55.209 – Druge nastanitve za krajši čas
    • 55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov

Kdo je ponudnik storitev, pri katerem se lahko unovči BON21?

Poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:

  • vpisan v PRS in
  • opravlja kot glavno dejavnost po SKD eno izmed dejavnosti:
    • 3.120 – Sladkovodno ribištvo
    • 47.610 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
    • 49.392 – Obratovanje žičnic
    • 55. – Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55)
    • 56. – Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
    • 59.140 – Kinematografska dejavnost
    • 77.110 – Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
    • 77.210 – Dajanje športne opreme v najem in zakup
    • 77.340 – Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
    • 79.110 – Dejavnost potovalnih agencij
    • 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj
    • 79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
    • 82.300 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
    • 85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
    • 85.520 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
    • 90.010 – Umetniško uprizarjanje
    • 90.020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
    • 90.040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve
    • 91.020 – Dejavnost muzejev
    • 91.040 – Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
    • 93.120 – Dejavnosti športnih klubov
    • 93.130 – Obratovanje fitnes objektov
    • 93.190 – Druge športne dejavnosti
    • 93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov
    • 93.292 – Dejavnost smučarskih centrov
    • 93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

Predpisana izjema:

Ponudnik storitev je tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno izmed navedenih dejavnosti.

Pomni

BON21 se bo lahko unovčeval le pri poslovnih subjektih, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano eno izmed zakonsko predpisanih SKD dejavnosti. Le v tem primeru bodo prišli v nabor ponudnikov storitev.

Bon sme ponudnik storitev unovčiti le za plačilo tiste opravljene storitve, ki sodi pod zakonsko predpisane SKD dejavnosti, ne pa tudi za morebitne ostale, ki jih ima ponudnik opredeljene v ustanovitvenem aktu.

Pristojni organ za tolmačenje Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) –  v katero šifro sodi določena konkretna storitev – je Statistični urad RS, ki ima na  svoji spletni strani objavljen tudi obširni dokument  Standardna klasifikacija dejavnosti 2008. FURS na taka vprašanja ne bo odgovarjal.

Morebitna sprememba glavne dejavnosti se opravi na  AJPES-u.

Preberite celotno novico tukaj: Turistični BON in BON21 | FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (gov.si)

Po 23. avgustu za izpolnjevanje pogoja PCT testiranje vsakih 48 ur

PCT bodo torej potrebovali v celotnem javnem življenju in na vseh delovnih mestih, ne samo v zdravstvu in šolstvu. Vsak test bo stal 12 evrov. Država ga torej ne bo plačala več, saj se lahko cepimo. Delodajalec ga najbrž ne bo hotel. Če se zaposleni ne bo testiral, mu lahko grozi tudi odpoved delovnega razmerja? Da, pravi Krek, toda, kot pravi, “je to stvar delodajalcev“.

 

Po 23. avgustu testiranje ne bo več le enkrat tedensko, temveč se bo moralo po sistemu PCT testirati vsakih 48 ur.

Preberite več tukaj

Obvezen vpis elektronskega naslova gospodarskih družb 

Na podlagi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1K, objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2021, dne 9.2.2021) morajo družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni register Slovenije. Obstoječe družbe pa morajo elektronski naslov v register vpisati v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 24.2.2022.

Obveznost velja za kapitalske in osebne gospodarske družbe ter tudi za gospodarska interesna združenja in podružnice tujih podjetij. Obveznost ne velja za samostojne podjetnike.

Družba lahko predloži podatek o elektronskem naslovu za vpis na naslednji način:

  • vloži Predlog za vpis spremembe samo v PRS na točki SPOT,
  • izpolnjen in ročno ali elektronsko podpisan obrazec Predlog za vpis spremembe v PRS (objavljen je tukaj),  po pošti ali elektronski pošti pošlje ali osebno dostavi na izpostavo AJPES,
  • na izpostavo AJPES dostavi ali pošlje vlogo (lahko v obliki dopisa, izpolnitev obrazca namreč ni obvezna), ki mora biti elektronsko ali ročno podpisana,
  • hkrati z vložitvijo predloga za vpis spremembe v sodni register, če hkrati spreminja tudi druge podatke o družbi, ki ga vloži na točki SPOT ali pri notarju.

Družbe, ki že imajo vpisan elektronski naslov, naj preverijo ali je le-ta ustrezen in ga po potrebi spremenijo na enega izmed zgoraj opisanih načinov.

Družbe, ki imajo vpisan elektronski naslov in so označile, da ne želijo njegove javne objave morajo sporočiti, da dovolijo javno objavo vpisanega elektronskega naslova oziroma morajo predložiti drug elektronski naslov za vpis.

Elektronski naslov družbe je javen podatek in bo javno objavljen na spletni strani AJPES ePRS, prav tako bo dostopen vsem uporabnikom podatkov Poslovnega registra Slovenije.

Za nespoštovanje določbe o vpisu elektronskega naslova v register je predpisana globa, ki je določena v 685. členu Zakona o gospodarskih družbah.

Prihodnje leto dobimo nove osebne izkaznice,kaj vse bodo omogočale?

Z letom 2022 bomo dobili nove osebne izkaznice, ki bodo zamenjale tudi zdajšnje kartice zdravstvenega zavarovanja. Glede na evropsko uredbo bo nova osebna izkaznica vsebovala biometrične podatke – tako kot do zdaj potni list. Stare izkaznice ne bodo nehale veljati, bo pa izdaja novih predvidoma za državljane pomenila nekaj evrov višje stroške izdaje.

Izkaznice bodo vsebovale čip, na katerem bosta zapisana biometrična podatka podobe obraza in dveh prstnih odtisov.

Osebna izkaznica se bo sicer še vedno uporabljala kot dokazilo o državljanstvu in bo namenjena izkazovanju istovetnosti, udeležbi v pravnem prometu in prehodu državne meje. Poleg tega pa bo nadomestila kartico ZZZS.

Osebno izkaznico bo mogoče uporabljati tudi za elektronsko podpisovanje, saj bo vsebovala digitalno potrdilo za elektronski podpis) kot tudi za identifikacijo v elektronskih postopkih v javnem sektorju (saj bo vsebovala sredstvi elektronske identifikacije). Nova osebna izkaznica bo tako funkcionalno omogočala vse, kar danes omogočajo digitalna potrdila.

Cena izdelave novih biometričnih izkaznic zaenkrat še ni znana.

Leave a comment

You must be logged in to post a comment.
Zasebnost
Ko obiščete našo spletno stran, lahko prek vašega brskalnika shranjuje podatke iz določenih storitev, običajno v obliki piškotkov. Tu lahko spremenite svoje nastavitve zasebnosti. Upoštevajte, da lahko blokiranje nekaterih vrst piškotkov vpliva na vaše izkušnje na naši spletni strani in v storitvah, ki jih ponujamo.