CSRD DIREKTIVA O TRAJNOSTNEM POROČANJU
Direktiva o korporativnem trajnostnem poročanju (CSRD) zdaj velja po vsej EU, države članice pa imajo 18 mesecev časa, da jo sprejmejo v nacionalno zakonodajo. Ta težko pričakovana direktiva od številnih podjetij, ki poslujejo v EU, zahteva javno razkritje in poročanje o okoljskih, socialnih in upravljavskih vprašanjih (ESG). To pomeni, da se bodo morala podjetja pripraviti na izpolnjevanje zahtevnejših obveznosti glede preglednosti v zvezi z njihovo zavezanostjo k trajnostnemu razvoju.
CSRD napoveduje nov nivo regulativnih sprememb. Te vplivajo na številna podjetja, ki se soočajo s preoblikovanjem, katerega namen je okrepiti pomen trajnostnih vprašanj v njihovi strategiji, upravljanju in obvladovanju tveganj. Kako lahko vodilni kadri v podjetjih zagotovijo, da se že zdaj začno pripravljati in ostanejo na pravi poti do izpolnjevanja te nove direktive? Naši strokovnjaki pojasnjujejo, kaj morajo podjetja storiti, da že zdaj ukrepajo in se pripravijo na to, kar sledi. Prenesite naš vodnik spodaj.
Zakaj nova direktiva?
Glavni cilj CSRD je opredeliti standardiziran in skupen jezik za informacije o trajnosti, s čimer bo poročanje o trajnosti postalo enakovredno finančnemu poročanju. S tem je narejen pomemben korak k ciljem evropskega zelenega dogovora in k doseganju podnebne nevtralnosti EU do leta 2050.
Direktiva se osredotoča na izboljšanje kakovosti poročanih informacij o trajnostnem razvoju z uvedbo uporabe evropskih standardov poročanja o trajnostnem razvoju (ESRS) za podjetja, ki jih zadeva področje obvezne implementacije uredbe CSRD.
Katera podjetja in skupine so vključene?
Nova direktiva razširja obseg družb, za katere velja obvezno poročanje o trajnostnem razvoju na približno 50.000 družb v EU. Druge družbe, ki niso vključene v področje uporabe, se bodo verjetno soočile s povečanim pritiskom za zagotavljanje trajnostnih informacij zaradi obveznosti upoštevanja celotne vrednostne in dobavne verige.
O katerih podatkih bodo morala podjetja poročati?
Podjetja s področja uporabe direktive CSRD bodo morala poročati o svojih vplivih na trajnostne zadeve ter o tem, kako trajnostne zadeve vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja (t. i. dvojna pomembnost).
Ali bo za to poročanje veljalo obvezno zagotovilo?
Trajnostne izjave in vsebovane informacije bodo predmet obvezne revizije, ki se bo začela z omejenim zagotovilom, od leta 2028 pa se pričakuje prehod na sprejemljivo zagotovilo (po oceni, ki bo določila izvedljivost sprejemljivega zagotovila za revizorje in podjetja). To bo morala spremljati revizijska komisija podjetja.
Kakšen postopek sprejemanja je bil uporabljen za direktivo CSRD?
16. decembra 2022 je bilo v Uradnem listu Evropske unije (UL EU) objavljeno končno besedilo direktive o korporativnem trajnostnem poročanju (CSRD), ki je nadomestila sedanjo direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD). Ta objava je vrhunec postopka, ki je trajal več mesecev, od predloga CSRD s strani Evropske komisije (EK) aprila 2021 do političnega dogovora, doseženega junija 2022 o nekoliko spremenjeni različici prvotnega predloga CSRD, in nazadnje formalnega sprejetja v Parlamentu in nato v Svetu EK.
Direktiva CSRD je začela veljati 20 dni po objavi v UL EU, tj. 5. januarja 2023. Države članice imajo 18 mesecev časa, da jo prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo (najpozneje do 6. julija 2024). Ta prenos bo zadnji korak za določitev področja uporabe zahtev CSRD in časovnega razporeda njegovega izvajanja.
VIR: mazars.si
VELJATI JE ZAČEL ZAKON O ZAŠČITI PRIJAVITELJEV – »ŽVIŽGAČEV«
Dne 27.1.2023 je bil sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Gre za zakon, ki široko ureja in ščiti področje prijaviteljev, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, kršitvi predpisov v Republiki Sloveniji in sicer v svojem delovnem okolju, ne glede na to ali gre za zasebni ali javni sektor. S tem zakonom je bila v slovensko zakonodajo prenesena evropska Direktiva (EU) 2019/1937. Zakon se uporablja tudi za anonimne prijave.
Cilj ureditve je varovanje prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi, predvsem tistimi, ki lahko zadanejo prijavitelja s strani delodajalca. Če do takih ukrepov pride, zakon varuje prijavitelja tako, da mu zagotovi ustrezno varstvo, tudi sodno in ustrezno podporo. Namen ukrepov je preprečiti ravnanja in pritiske na prijavitelja, ki bi ga odvrnili od prijave oziroma razkritja. Zakon torej ureja celovito zaščito tako imenovanih »žvižgačev«.
Pomembnost zakona je, da uvaja mehanizem za prijavo kršitev veljavnih predpisov in postopek zaščite prijavitelja. Zakon nalaga podjetjem, da vzpostavijo ustrezne prijavne poti tako v javnem, kot tudi v zasebnem sektorju. Podjetja bodo morala sprejeti ustrezen notranji akt, ki bo opredelil postopek s prijavo, preiskavo, odpravo kršitev in seznanjanja vodstva s postopkom. Zakon ima natančna določila o tem, kaj je vsebina takega akta (določiti zaupnika, informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav, vse kontaktne podatke za prejem prijav, postopek prejema notranje prijave in njene obravnave, postopek in ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav, postopek obveščanja notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave, način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju).
Za prijavitelja se poskrbi v prvi vrsti z zahtevo po zagotovitvi tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih pomembnih informacij, ki izhajajo iz same prijave. Podjetja bodo morala vzpostaviti proces, ki bo evidentiral prijavo in obravnaval prijavljene kršitve. V okviru organizacije bo potrebno imenovati zaupnika (enega ali več), torej osebo na katero se prijavitelj lahko obrne, ki mu bo lahko dala vse potrebne podatke o postopkih in zaščiti ter ustreznih pravnih možnostih. Zagotovljena jim bo morala biti pravica do sodnega varstva, začasne odredbe, brezplačne pravne pomoči, nadomestila za brezposelnost in tudi do psihološke podpore. Identiteta prijavitelj se brez njegovega izrecnega dovoljenja ne sme razkriti, razen če to zahteva državni tožilec, če je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, ali če to zahteva sodišče, zaradi vodenja sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite osebe, ki jo prijava zadeva. Namen vseh teh varovalk je zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi. Med t.i. povračilne ukrepe šteje tudi grožnja s povračilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa.
Vzpostavitev notranjih prijavnih poti je obvezna za subjekte v javnem in zasebnem sektorju, ki imajo 50 ali več zaposlenih, subjekte z 10 in več zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, področjih zbiranja in odvoz odpadkov ter ravnanja z njimi in pridobivanje sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki in za organizacije na področju visokega šolstva in ministrstva, vključno z organi v sestavi ministrstva, vladnimi službami, javnimi agencijami, urad predsednika republike, sodišče, Državno odvetništvo, Državno tožilstvo, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče RS, Varuha človekovih pravic, Informacijskega pooblaščenca, Komisijo za preprečevanje korupcije ter samoupravne lokalne skupnosti.
Predvideni rok za vzpostavitev prijavnih poti so za pravne subjekte, ki zaposlujejo od 50 do 249 delavcev do 17. 12. 2023, za pravne subjekte, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev in zavezanci v javnem sektorju pa 90 dni od uveljavitve zakona.
VIR: Zakon o zaščiti prijaviteljev (ozs.si)
LETNI DOPUST ZAVAROVANCA V ČASU ODOBRENEGA BOLNIŠKEGA STALEŽA NI MOGOČ
Letni dopust je pravica iz delovnega razmerja in je namenjena počitku in obnovi psihofizičnih ter delovnih sposobnosti z vidika varnosti in zdravja pri delu. Urejen je v okviru delovno pravne zakonodaje.
Pravica do nadomestila iz naslova začasne zadržanosti od dela pa je pravica po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, namen te pravice je v zagotovitvi socialne varnosti zavarovanca v času, ko bi moral delati, pa tega zaradi bolezni ne zmore.
Imenovani zdravnik ZZZS odloča o začasni nezmožnosti za delo glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe, pri čemer koriščenje letnega dopusta ni relevanten razlog, zaradi katerega bi lahko spremenil svojo odločitev in zaključil »bolniški stalež«. To bi lahko storil le v primeru, če bi ugotovil, da je zavarovanec glede na svoje zdravstveno stanje za svoje delo zmožen, pri čemer mora predlog za ponovno odločanje izstaviti izbrani osebni zdravnik (oz. pristojni zdravnik). Imenovani zdravnik torej ne more zaključiti že odobrenega »bolniškega staleža« izključno zaradi koriščenja letnega dopusta. Odločitev o začasni nezmožnosti za delo je sicer obvezujoča tako za zavarovanca, delodajalca kot za osebnega zdravnika. Kljub njeni obvezujoči naravi pa je njena dejanska izvršitev v domeni zavarovanca in delodajalca, z vsemi morebitnimi pravnimi posledicami. Ali je zavarovanec opravljal delo oz. ali je zavarovanec izrabljal letni dopust, samo po sebi ne vpliva na pravilnost odločitve o dejanski delazmožnosti zavarovanca, vpliva pa na nadomestilo plače, ki je ločen postopek. Tako bo delodajalec lahko zahteval izplačilo nadomestila le za ure, ko je bil zavarovanec začasno zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe. Za dneve oz. ure, ko je delal ali koristil letni dopust (če sta se za to dogovorila z delodajalcem), delodajalec ne bi smel zahtevati refundacije nadomestila.
Drugačna situacija je, če zavarovanec želi koristiti letni dopust v preostalem času, ko je glede na odločbo imenovanega zdravnika zmožen za delo v krajšem delovnem času. V tem primeru je to stvar dogovora med zavarovancem in njegovim delodajalcem, da lahko delavec za preostale ure, ko ni v bolniškem staležu koristi dopust.
Zavarovanec se je tako v času, ko mu je bil odobren »bolniški stalež« v polnem ali v krajšem delovnem času, dolžan ravnati po navodilih za ravnanje, ki izhajajo iz odločbe imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije. Za odhod izven kraja bivanja je potrebna odobritev osebnega zdravnika, ki to mora zapisati v zdravstveni dokumentaciji. Zavarovanec, ki ne dela iz zdravstvenih razlogov, je namreč dolžan s spoštovanjem prejetih navodil za zdravljenje tudi sam prispevati k čimprejšnji povrnitvi delovnih zmožnosti. Ko so delovne zmožnosti povrnjene, pa lahko uveljavlja vse pravice iz delovnega razmerja.
Se pa dogaja, da je zavarovanec v času odločanja o njegovem staležu na ZZZS (praviloma v primeru pritožbenega postopka) koristil letni dopust, ker se je bal sankcije, če mu bolniški stalež ne bi bil odobren. Če je v tem primeri bolniški stalež odobren v neprekinjenem trajanju, je zavarovanec upravičen do nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo in ne do nadomestila za koriščenje dopusta.
VIR: Novica | ZZZS: Letni dopust zavarovanca v času odobrenega bolniškega staleža ni mogoč (gzs.si)
INŠPEKTORAT RS ZA OKOLJE IN ENERGIJO: NA INŠPEKTORATU SO SE SPREMENILI RAČUNI ZA PLAČEVANJE GLOB, KAZNI IN TAKS
Zaradi reorganizacije so bili spremenjeni nekateri podračuni Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo (IRSOE). Stari podračuni na Upravi za javne prihodke so ukinjeni, kar pomeni, da se nanje ne da več plačati.
Ker so bili na Upravi za javne prihodke ukinjeni podračuni Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), zavezanci ne morejo več plačati računov, ki so bili izdani s podatki IRSOP. Zavezanci morajo plačilo izvesti z novo številko podračuna Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo.
Plačilo denarnih kazni v upravnem postopku (na primer sklep o izreku denarne kazni v postopku izvršbe s prisilitvijo, denarna kazen zaradi ne odziva na vabilo)
Star račun:
Številka podračuna Sl56 0110-0845-0156-876
Naziv podračuna IRSOP – denarne kazni v upravni izvršbi
Koda namena GOVT
BIC banke BSLJSl2X
Referenca SI11 25542-7120052-….
Nov račun:
Številka podračuna Sl56 0110-0845-0184-715
Naziv podračuna IRSOE – denarne kazni v upravni izvršbi na ravni države
Koda namena GOVT
BIC banke BSLJSl2X
Referenca SI11 25720-7120052-….
Plačilo glob za prekrške – IRSOE
Star račun:
Številka podračuna Sl56 0110-0845-0043-774
Naziv podračuna IRSOP – globe za prekrške države
Koda namena GOVT
BIC banke BSLJSl2X
Referenca SI00 (referenca se kreira v sistemu)
Nov račun:
Številka podračuna Sl56 0110-0845-0184-812
Naziv podračuna IRSOE – globe za prekrške
Koda namena GOVT
BIC banke BSLJSl2X
Referenca Ostane nespremenjena
Plačilo sodnih taks na podlagi zakona o prekrških – stroški postopka IRSOE
Star račun:
Številka podračuna Sl56 0110-0845-0050-370
Naziv podračuna IRSOP – sodne takse po ZP-1
Koda namena GOVT
BIC banke BSLJSl2X
Referenca SI00 (referenca se kreira v sistemu)
Nov račun:
Številka podračuna Sl56 0110-0845-0184-909
Naziv podračuna IRSOE – sodne takse po ZP-1
Koda namena GOVT
BIC banke BSLJSl2X
Referenca Ostane nespremenjena
