AVGUSTOVSKE NOVIČKE

Inšpektorat RS za delo: Previdno pri sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi

 Inšpektorat za delo (IRSD) opozarja delavce, naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega dejansko ne želijo. V takšnem primeru delavcu namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost (ki ga ureja Zakon o urejanju trga dela; ZUTD), niti odpravnina (razen v primeru upokojitve), prav tako naj ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih lahko delodajalci kasneje uporabili proti volji delavcev.

Zakon določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama – med delodajalcem in delavcem. To pomeni, da pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi tudi po delavčevi volji. Zato mora biti sporazum izraz resnične in prave volje pogodbenih strank.

• Pogoj za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti oziroma da je prost vseh napak volje.
• Sporazum tudi ni veljaven, če ni sklenjen v pisni obliki. Delodajalec mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja tudi pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

VIR: https://www.gov.si/novice/2022-06-27-previdno-pri-sporazumnem-prenehanju-pogodbe-o-zaposlitvi/

Aneks št. 1 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije

Spremenijo se določbe tarifne priloge glede povračila stroškov prehrane med delom in povračila stroškov prevoza. Po novem velja, da če delodajalec delavcu ne zagotovi prehrane med delom, delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom v velikosti 5,50 EUR na dan. Povračilo stroškov prevoza pa po novem znaša 100 % cene javnega prevoza. Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza v velikosti 0,18 EUR za vsak poln kilometer med prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Koriščenje letnega dopusta

Letni dopust ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v členih od 159. do 164. in je namenjen počitku delavca. Letni dopust je pravica delavca, ki jo le ta pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja v višini, ki je odvisna od delodajalca, njegovih internih aktov ter Kolektivnih pogodb.

Letni dopust delavca v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca, kot to izhaja iz drugega odstavka 159. člena ZDR-1. Poleg tega ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, še pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta, medtem ko ima delavec, ki ima otroka do dopolnjenega 15 leta starosti, pravico še do enega dodatnega dneva letnega dopusta. Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec, kot to izhaja iz drugega odstavka 160. člena ZDR-1. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.

Letni dopust na eni strani predstavlja pravico delavca, po drugi strani pa predstavlja obveznost z vidika koriščenja, saj je delavec dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta, kot to izhaja iz tretjega odstavka 162. člena ZDR-1. To pomeni, da je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna za tekoče koledarsko leto. Poleg tega ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta. Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh in kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati, saj je taka izjava neveljavna, kot to izhaja iz 164. člena ZDR-1.

VIR: https://www.findinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/297590?utm_medium=email&utm_source=newsletter_1081&utm_campaign=find_tednik_10_junij_2020

Javni razpis Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo javni razpis Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023. Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 18. avgust 2022 do 12.00 ure.

Pri objavljenem razpisu gre za sofinanciranje izvedbe projektov, s katerimi se krepi sodelovanje in povezovanje visokošolskega sistema z gospodarstvom ter z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem/regionalnem okolju.

V projektne aktivnosti se bodo vključili študenti pod mentorstvom pedagoških mentorjev, delovnih mentorjev oziroma strokovnih sodelavcev iz lokalnega/regionalnega okolja. Na ta način se bo mladim omogočalo pridobivanje konkretnih, praktičnih izkušenj že med izobraževanjem, razvoj znanj za neposredno udejstvovanje pri uresničevanju idej in pridobivanju izkušenj, razvoj podjetnosti, inovativnosti, kreativnega razmišljanja, ustvarjalnosti ipd. za večjo zaposljivost in lažji prehod v delovno okolje.

Skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša največ do 3.5 milijona evrov, od tega se za Kohezijsko regijo zahodna Slovenija nameni 67 odstotkov skupne razpoložljive vrednosti, za Kohezijsko regijo vzhodna Slovenija pa 33 odstotkov skupne razpoložljive vrednosti. Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

VIR: https://www.gov.si/novice/2022-07-04-javni-razpis-projektno-delo-za-pridobitev-prakticnih-izkusenj-in-znanj-studentov-v-delovnem-okolju/

Zavod za zaposlovanje: Spremenjen seznam poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela

 Odredba določa, da za poklice iz prej veljavne Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela (Uradni list RS, 200/2020, 100/2021, 204/2021 in 88/2022), izdajo soglasje za zaposlitev, če bo tujec opravljal enega od navedenih poklicev (v skladu s Standardno klasifikacijo poklicev 2008). Soglasje izdajo brez ugotavljanja pogoja, da v evidenci prijavljenih pri Zavodu ni ustrezne brezposelne osebe. Delodajalci lahko brez preverjanja izpolnjevanja omenjenega pogoja v posameznem koledarskem letu zaposlite največ 100 tujcev v navedenih poklicih:

• varilec (koda 7212);
• voznik težkih tovornjakov in vlačilcev (koda 8332);
• orodjar (koda 7222);
• elektroinštalater (koda 7411);
• tesar (koda 7115);
• kuhar (koda 5120);
• elektromehanik (koda 7412);
• zidar (koda 7112);
• monterji in serviser vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav (koda 7126);
• livar (koda 7211);
• strugar (koda 7223);
• mesar (koda 7511) in
• bolničar in negovalec v zavodih (koda 5321).

VIR: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/spremenjen-seznam-poklicev-v-katerih-zaposlitev-tujca-ni-vezana-na%20trg-22

Elektronsko vlaganje Prijav nezgod in poškodb pri delu

 Dne 2. 6. 2022 je bil v Uradnem listu RS (št. 78/22) objavljen Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa način, vsebino in postopek prijave nezgod in poškodb pri delu ter ravnanje deležnikov v primeru prijave nezgode in poškodbe pri delu, dne 5. 7. 2022 (Uradni list RS, št. 90/22) pa še popravek tega Pravilnika, saj je ob prvotni objavi Pravilnika po pomoti izostala priloga, in sicer obrazec Prijava nezgode in poškodbe pri delu. Pravilnik se prične uporabljati 1. septembra 2022, torej morajo biti od tega datuma dalje na elektronsko prijavo nezgode in poškodbe pri delu pripravljeni tako delodajalci (izpolnitev splošnega dela obrazca prek sistema SPOT) kot tudi izvajalci zdravstvenih storitev (branje splošnega dela obrazca ter izpolnitev zdravstvenega dela prek sistema on-line).

Priloga in sestavni del pravilnika je torej tudi obrazec Prijava nezgode in poškodbe pri delu, na katerem delodajalci prijavijo nezgodo in poškodbo pri delu, in sicer v skladu z Navodili za izpolnjevanje obrazca Prijave nezgode in poškodbe pri delu (NPD), ki bo objavljeno tudi na spletnih straneh ZZZS, IRSD in NIJZ.

Obrazec je sestavljen iz splošnega in zdravstvenega dela.

Kot delodajalec se šteje delodajalec in samozaposlena oseba, kakor sta opredeljena s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, in zavezanec za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu, kakor je opredeljen s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Delodajalec, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS), nezgodo in poškodbo pri delu prijavi elektronsko prek portala SPOT. Na portalu SPOT delodajalec izpolni podatke splošnega dela obrazca.

Delodajalec, ki ni vpisan v PRS, prijavi nezgodo oziroma poškodbo pri delu tako, da izpolni splošni del obrazca v papirnati obliki in ga osebno prinese, pošlje po pošti ali skeniranega pošlje po elektronski pošti na ZZZS. ZZZS bo v imenu takega delodajalca podatke iz splošnega dela obrazca vpisal v portal SPOT.

Podatke splošnega dela obrazca, ki bodo s strani delodajalca in ZZZS vpisani v portal SPOT, bosta z oddajo prijave v svoj informacijski sistem prejela tako IRSD kot ZZZS.

Delodajalec z izpolnitvijo splošnega dela obrazca prijavi nezgodo pri delu v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu oziroma poškodbo pri delu v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter javnem zdravju. Zaradi izvajanja nalog ZZZS in NIJZ delodajalec prijavi vsako poškodbo pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan odsotnosti z dela (vsaj en dan bolniškega staleža), prijaviti pa je treba tudi vsako smrtno in kolektivno nezgodo oziroma poškodbo.

VIR: https://zavezanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azap/e-poslovanje/prijave-nezgod-in-poskodb-pri-delu/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivf19DAz9DQwNA1zM3QzM3H28zUK8gowNPI31C7IdFQFDW6pB/

ZRSZ: Subvencije za zaposlitev brezposelnih mladih za nedoločen čas

Brezposelnost mladih želijo dodatno zmanjšati ter hkrati spodbuditi zaposlovanje za nedoločen čas in dodatno usposabljanje, zato objavljajo novo javno povabilo delodajalcem v okviru programa Hitrejši vstop mladih na trg dela, ki je nadgradnja dosedanjega programa trajnega zaposlovanja mladih. Z novim programom bodo dodeljevali subvencije z namenom spodbuditi:

• trajno zaposlovanje mladih, starih od vključno 25 let, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih, še posebej mladih, ki so vsaj eno leto brezposelni ter mladih z največ osnovnošolsko izobrazbo;
• mentorstvo mladim pri uvajanju v delo;
• usposabljanje in izobraževanje mladih in mentorjev (zaželeno pridobivanje digitalnih kompetenc);
• vključitev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje;
• zmanjšanje neskladij med ponudbo kandidatov in povpraševanjem delodajalcev na trgu dela. 

Subvencija znaša od 300 do 490 EUR/mesec in se izplačuje za največ 18 mesecev. Delodajalec lahko prejme skupaj od največ 5.400 do največ 8.820 EUR/osebo. Višina je odvisna od trajanja brezposelnosti, izobrazbe in vključitve osebe v dodatno pokojninsko zavarovanje. Subvencija  je višja za 70 EUR/mesec v primeru, da delodajalec ob zaposlitvi osebo vključi v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedoločen čas in za polni delovni čas. Sorazmerno nižja subvencija se izplača invalidom, ki skladno z odločbo o invalidnosti lahko delajo le krajši tedenski delovni čas.

Na javno povabilo se lahko prijavijo delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe, vsaj 12 mesecev vpisane v Poslovni register Slovenije, imajo vsaj enega zaposlenega v zadnjih treh mesecih ali so samozaposleni, zagotavljajo mentorja z vsaj 3 leti delovnih izkušenj, imajo poravnane davke in obvezne dajatve ter izpolnjujejo še vse druge pogoje za prijavo. Delodajalci oddajo ponudbo za subvencionirano zaposlitev elektronsko na našem portalu za delodajalce od 16. 8. 2022 dalje.

VIR: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/hitrejsi-vstop-mladih-na-trg-dela-4