DAVČNE OLAJŠAVE
1. Olajšava za starejše in olajšava za prostovoljno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči (15. člen ZDoh-2Z)
Na novo je olajšava za rezidente po dopolnjenem 70. letu starosti v letni višini 1.500 evrov. Hkrati se vzpostavlja olajšava za rezidenta, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let in ga upravni organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, vodi v evidenci, za katerega se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.500 evrov letno.
2. Nova olajšava za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod (8. člen ZDoh-2Z)
Z novim 65.a členom ZDoh-2 se določa nova olajšava za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Olajšava je določena v višini 40% kvalificiranih vlaganj. Ta člen splošno določa, kaj se šteje za kvalificirana vlaganja, podrobnejše opredelitve bodo določene s podzakonskim aktom.
3. Spremembe pri olajšavah za donacije in nova olajšava za donacije izvajalcem programov vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport (9. člen ZDoh-2Z)
Nadalje se širi možnost uveljavljanja dodatnega znižanja davčne osnove, in sicer se višji znesek olajšave lahko uveljavlja, poleg za kulturne namene in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, še za športne namene. Nadalje se določa novo, dodatno, posebno olajšavo za podporo vrhunskemu športu v višini 3,8 % obdavčljive prihodka davčnega obdobja zavezanca. Ta nova olajšava se lahko uveljavlja za izplačila za vse izvajalce programa vrhunskega športa. Olajšava se lahko uveljavlja tudi za prejemnike (izvajalce vrhunskega športa), ki niso t. i. nepridobitne organizacije.
4. Sprememba olajšave za zaposlovanje in nova olajšava za zaposlovanje mladih, ki se zaposlujejo prvič (6. člen ZDoh-2Z)
Višji znesek olajšave – 55% plače osebe je možno uveljavljati za zaposlovanje mlajših od 25 let, ki se prvič zaposlujejo. Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, določi poklice, za katere na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve in se zanje lahko uveljavlja olajšava za zaposlitev osebe v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve – 45 % plače osebe.
5. Povišanje olajšave za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (7. člen ZDoh-2Z)
Povišanje olajšave za zavezanca, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju z 20 % na 80 % povprečne mesečne plače
zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne
osebe v strokovnem izobraževanju.
6. Povečanje splošne olajšave (14. in 28. člen ZDoh-2Z)
Splošna olajšava se s 3.500 evrov zvišuje na
7.500 evrov letno vendar postopoma v roku 3 let. Določa se triletno prehodno
obdobje, in sicer za davčno leto 2022, v katerem bo splošna olajšava znašala 4.500
evrov, za davčno leto 2023, v katerem bo splošna olajšava znašala 5.500 evrov,
ter za davčno leto 2024, v katerem bo splošna olajšava znašala 6.500 evrov. Na
ciljno višino 7.500 evrov se bo prešlo v davčnem letu 2025.
7. Uskladitev olajšav (17. in 29. člen ZDoh-2Z)
Uskladile so se tudi posebne olajšave:
• Olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana je za leto 2022 določena v višini 2.510,03 evrov (mesečno 209,17 evrov).
• Osebna olajšava za rezidenta, invalida s 100 % telesno okvaro, znaša v letu 2022 po uskladitvi s koeficientom rasti cen 18.188,61evrov (mesečno 1.515,72 evrov).
• Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se prizna največ do zneska premije, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca oziroma 5,844 % pokojnine zavarovanca in ne več kot 2.903,66 evrov letno.
RAZBREMENITEV DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA
1. Ugodnosti pri določanju bonitet pri dohodkih iz zaposlitve (3. člen ZDoh-2Z)
Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, je vrednost bonitete nič.
Če delodajalec (gospodarska družba) delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oz. pridobitve delnic ali deležev v tej gospodarski družbi ali tej družbi nadrejeni družbi, je vrednost bonitete 65 % vrednosti in sicer pod pogojem, da je delovno razmerje do dneva izvršitve pravice trajalo več kot eno leto in da se za to boniteto ne uveljavlja ugodnosti v zvezi s plačilom za poslovno uspešnost. Ta ugodnost se ne uporablja v primeru, če pravico do nakupa delnic ali deležev pridobi oseba, ki je večinski družbenik (ima najmanj 10 % delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi), tudi če je v delovnem razmerju z družbo.
2. Lestvica za odmero dohodnine (20. in 29. člen ZDoh-2Z)
V skladu s prehodnimi določbami ZDoh-27 se že za leto 2022 s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin uskladijo tudi davčne osnove in temu primerno izračunajo zneski dohodnine.
Uvaja se možnost (novi šestnajsti odstavek 127. člena ZDoh-2), da se lahko rezidentu izračuna akontacija dohodnine od dohodka, od katerega se prizna zmanjšanje dohodnine, ki ga izplačuje delodajalec, ki ni glavni delodajalec po stopnji, ki je višja od 25 % (največ do 45 %), po stopnji, ki je nižja od 25 % (najmanj 1 %) ali pa se akontacija dohodnine ne izračuna in ne plača.
O tem se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da akontacija dohodnine ni ustrezna glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
3. Spremembe pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost
Spreminja se višina neobdavčenega dela, in sicer se upošteva, kar je za zavezanca ugodneje, do višine 100 % povprečne mesečne plače (PP) zaposlenih v Sloveniji oziroma 100 % povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, izplačanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu. Plačilo za poslovno uspešnost je lahko izplačano v denarju ali v naravi, enkrat ali večkrat letno.
RAZBREMENITEV DOHODKOV IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM IN DOHODKOV IZ KAPITALA
1. Znižanje odstotka normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (10. člen ZDoh-2Z) in znižanje davčne stopnje (26. člen ZDoh-2Z)
Odstotek priznanih normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se znižuje s 15 % na 10 % dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. Poleg tega se znižuje stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 % na 15 %.
2. Spremembe, ki zadevajo dohodek iz kapitala: obresti, dividende in dobiček iz kapitala (11. člen 12. člen in 25. člen ZDoh-2Z)
Spreminjajo se tudi stopnje dohodnine od dohodka iz kapitala (tj. od obresti, dividend in dobička iz kapitala). Stopnja dohodnine se znižuje s 27,5 % na 25 %.
Stopnje dohodnine od dobička iz kapitala se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znašajo do dopolnjenih petih let imetništva kapitala 25 %, po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala: 20 % in po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala 15 %.
DOHODEK IZ DEJAVNOSTI
Izvzem oproščenih prispevkov za socialno varnost iz davčno priznanih prihodkov in odhodkov– (5. člen ZDoh-2Z)
Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca, ki jih za zavezanca v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, se ne štejejo za prihodek in se ne priznajo kot odhodek zavezanca v skladu z novim tretjim odstavkom 56. člena ZDoh-2. V skladu s prehodno določbo ZDoh-2 (27. člen ZDoh-2Z) se izvzem upošteva že pri izpolnjevanju davčnega obračun za leto 2021, ki ga je potrebno oddati do 3. 5. 2022.
Zakon o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-S)
Na podlagi novele ZZVZZ-S bodo spremenjene definicije in formule iz 3. točke 15. člena Pravilnika:
a) V primeru, ko se obračuna nadomestilo plače v breme ZZZS za celomesečno delovno obveznost in je I. bruto, izračunan iz urne
osnove za nadomestilo, nižji od 60% minimalne plače, znaša nadomestilo 60% minimalne plače.
b) Ko nadomestilo v breme ZZZS ni obračunano za cel mesec, ampak le za del meseca, je I. bruto enak preračunanemu
znesku 60% minimalne plače.
Če povzamemo – spodnji limit za obračun nadomestila plače
v breme ZZZS je:
- za obdobja zadržanosti do vključno 30.04.2022: ZAJAMČENA PLAČA (237,73 EUR).
- za obdobja zadržanosti od vključno 01.05.2022: 60% MINIMALNE PLAČE (644,66 EUR).
- v primeru, ko ne gre za obračun nadomestila v breme ZZZS za cel mesec, se spodnji limit ustrezno preračuna.
Zgornji limit pri obračunu nadomestil v breme ZZZS pa ostaja tudi po noveli ZZVZZ-S enak. Torej nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal. Delodajalce prosimo, da pri vpisu podatka o zgornjem limitu (urni osnovi za delo),
upoštevajo, da glede na določbe ZDR ”plača, ki bi jo delavec dobil, če bi
delal”, ne more biti nižja od vsakokrat veljavne minimalne plače.
VIR: Gospodarska zbornica Slovenije
Javni razpis za pomoč podjetjempri ponovnem zagonu dejavnosti po odpravi omejitev, vezanih na Covid-19
Ciljne skupine / upravičeni prijavitelji:
I55.100 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov
I56.300 Strežba pijač
N79.110 Dejavnost potovalnih agencij
N79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
N79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
R90.010 Umetniško uprizarjanje
R90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
Skrajni rok za oddajo vlog je 22. 4. 2022. Več informacij o aktualnem razpisu najdete na povezavi.
VIR: SPIRIT SLOVENIJA
Novih 11,55 milijonov evrov covid garancij za najemanje bančnih kreditov
Podjetja bodo lahko zaprosila za covid garancije v višini 80 odstotkov vrednosti kredita, za kredite v višini do 100.000 evrov (za srednja podjetja do 200.000 evrov), z ročnostjo do pet let in možnostjo koriščenja šestmesečnega moratorija, ki se šteje v obdobje ročnosti kredita. Gre za kredite, ki jih bodo predhodno odobrile banke. Hkrati bodo podjetja z zelo ugodnim zavarovanjem bančnega kredita v obliki garancije Slovenskega podjetniškega sklada deležna tudi znižane obrestne mere, ki po razpisu znaša 6-mesečni EURIBOR + 0,35 %.
VIR: GOV.si